Mediji nadaljujejo s protidružinsko kampanjo ter omalovaževanjem materinstva in očetovstva. 10. februarja je bil na primer na spletni strani zurnal24.si objavljen članek z naslovom: Znani Slovenki razložili, zakaj nista želeli sperme prijatelja. Gre še za en članek, ki poskuša popularizirati mnenje, oče ni potreben in pomemben za otroka, za njegovo rojstvo, vzgojo in razvoj.
Vprašanj je mnogo. Odgovorov tudi. Če človek še nekako lahko razume, da sta dve ženski lezbijki, se pravi, da se medsebojno privlačita tudi v intimnem smislu, pa je veliko težje razumeti nerazumevanje in zanikanje očetovske vloge za vsakega otroka.
Ljudje smo ženske in moški. Bog ali narava, kakor kdo hoče, je predvidel, da se človeško življenje začne s spolnim odnosom med žensko in moškim. To je začetek. To je osnova. Vsi drugi načini so pomoč, ko to ne gre iz kakršnegakoli razloga. Vsi otroci vedo, kaj pomeni oče, kaj pomeni mama, morda tisti, ki niso imeli možnosti živeti z obema, to vedo še bolj močno. Znanstvene raziskave kažejo, da sta mama in oče za otroka najbolj pomembna in to ne samo eden od njiju, ampak oba.
Mar ni neizmerno bogastvo spočetje novega bitja z nasprotnim spolom v polni ljubezni in spoštovanju drug do drugega? Da, v to sem trdno prepričana. Ali ni skupna vzgoja mame in očeta, ko vidita in čutita, kako otrok enkrat bolj potrebuje enega, drugič drugega, nekaj čudovitega? Da, to se potrjuje iz dneva v dan. Mar imata mama ali oče pravico vzeti otroku enega od njiju? Ne, prav gotovo ne. Ali je pravično otroka prikrajšati zaradi lastnega razočaranja nad nasprotnim spolom ali celo morda zaradi razočaranja mame, ki se prenese na hčerko? Ne, to je višek sebičnosti in neizmerna krivica do otroka.
Prepričana sem, da je želja po otrokih vsajena v človeka. Prvi korak k uresničitvi te želje za žensko je, da ji je všeč en moški. V procesu spoznavanja ugotovita ali sta za skupaj, ali bosta lahko skupaj zasnovala novo družino. Vsega se ne vidi takoj, zato je že prav da to obdobje spoznavanja nekaj časa traja. Ženska, ki je zastrupljena s sovražnostjo do moških, je lahko odlična za tisoč stvari, ne more pa otroku nadomestiti očeta, pa tudi če sta dve taki skupaj.
Ravno zaradi zelo pomembne prisotnosti ob tako veličastnem dogajanju nastajanja novega neponovlivega človeškega bitja so ljudje v zgodovini zahtevali poroko s prisego moža in žene, katera sta si prisegla in ne samo podpisala papir, da se bosta ljubila in spoštovala v vseh razmerah in življenjskih okoliščinah. Zakaj? Zaradi otrok. Ker je to najboljše za otroke, ki jih bosta imela. Stari ljudje so vedeli, da prihaja do raznoraznih nestabilnosti, ki pa jih morata mama in oče prebroditi v korist otrok. Ker so se zavedali, kako nekaj velikega pomeni ta prisega najprej za otroke, ki se bodo rodili in tudi za njuno življenje in srečo, je bil ta dan poroke eden najbolj veličastnih dni v življenju, tudi če so bili ljudje bolj revnega stanu.
V sodobnem času pa je v ospredju odrasla ženska, ki misli, da je sama sebi zadosti in lahko sama odloča o vsem. Tudi o otroku brez očeta. Umetna oploditev samske ženske brez prisotnosti moškega, ki bi bil nato prisoten skozi čas nosečnosti in skozi čas odraščanja otroka pomeni, da ženska kupi otroka. Kot je iz članka razbrati je gospa izbirala očeta, ki ima take telesne lastnosti kot ona: zelene oči, športna postava in rjavi lasje.
Razmerje dveh oseb istega spola je postalo modno, tako zelo, da se propagira kot boljše od zveze ženske in moškega, kar je očitno tudi v tem članku. Spomnimo se razprav ob družinskem zakoniku, ko so nas prepričevali, da so homoseksualna in lezbična razmerja ljubeča in harmonična, v družinah ženske in moškega pa vladata nasilje in alkohol. Takšno prikazovanje v medijih in šolah je zelo sporno, saj daje otrokom popolnoma lažno predstavo. V LGBTQAI+ razmerjih je namreč kot kažejo znanstvene raziskave, več nasilja, več alkohola in drog.
V teh člankih ne boste našli stališča, da je v teh razmerjih narava poteptana in v njih otroci postanejo predmet trgovine s prodajo otrok ali prodajo sperme. Hudo.
Ko berem ta članek, obnemim ob vprašanju: Ali je nosečnica sploh pomislila na otroka? Koliko je morala pretrpeti v svoji družini, da ima toliko sovraštva do moških? Kaj če bo rodila fantka? Kako mu bo nadomestila očeta? Kaj bo odgovorila, če bo otrok vprašal: »Kje je moj oči« ali ji potožil: »Želim si očija.«? Kako se bo otrok počutil v družbi brez očeta? Kako se bo otrok počutil, če mu bo rekla, da ga je kupila za 4000 EUR + potni stroški? Kdo bo fanta uvajal v svet moškosti? Otrok raziskuje, postavlja vprašanja in išče odgovore. Ugotovil bo lahko, da je zelo prikrajšan. Kaj če se bo rodila deklica? Kje bo poiskala očetovo zavetje in varnost? Pa še in še. Saj vem, takoj bodo zlorabili stisko enostarševskih družin in rekli: »Kako pa je v enostarševskih družinah. Saj tam je enako.« Ni enako. V enostarševskih družinah otrok ima mamo in očeta. Tudi če je eden od njiju umrl, ve kdo je bil. Pozna njegove sorodnike, njegovo zgodovino, njegovo identiteto.
Ne vem, toliko neznank ob tako meni tujem razmišljanju nosečnice, da se vprašam, kam drvi ta svet. Ali smo po njenem ženske določene res samo za reprodukcijo? Ali so moški res samo plemenski žrebci ali biki v očeh takšnih žensk?
Upam na zdravo pamet in da ne bo zakonsko dovoljena umetna oploditev samskih ali lezbičnih žensk, za kar se zavzema aktivist gospod Miha Lobnik iz Urada za človekove pravice, službe Zagovornika načela enakosti. Lobnik je naslovil na ustavno sodišče zahtevo po ustavni presoji o pravicah do umetne oploditve samskih žensk, proti čemur je bilo na treh zmagovalnih referendumih oddanih že 1.080.000 glasov. In to mnenje hočejo homoseksualni aktivisti z Lobnikom na čelu izničiti, pri tem pa se ne pomisli na posledice in v bodočnosti na možne duhovne stiske otrok. V kontekstu te kampanje je verjetno pripravljen in objavljen tudi ta članek.
Pamet v roke. Ni lahko biti mama in oče. Še težje je biti dobra mama in dober oče. Nihče ni popoln, zato pa vsak potrebuje pomoč. Pomoč žene, moža, pomoč sorodnikov in prijateljev in nenazadnje, čeprav se to danes ne sliši moderno, pomoč Boga.
Ivana Zajc