O NAS

Statut

Statut STRANKE ZA SLOVENIJO - GLAS ZA OTROKE IN DRUŽINE SPREJET NA USTANOVNEM KONGRESU 25.3.2017 IN DOPOLJEN NA 1. REDNEM KONGRESU DNE 25.11.2021

Preambula

Slovenija je naša domovina in država. Slovenski narod, vsi državljanke in državljani, so naši ljudje. Ustvarjanje pogojev za njihovo dobro življenje, delo, blagostanje ter zagotavljanje varnosti so ključne naloge naše države. Na prvem mestu so naši otroci, naši mladi, naše družine in naši stari starši. Oni so temelj našega naroda, naše domovine in države.

Slovenska kultura, slovenski jezik in naš način življenja so naše korenine in cilj za prihodnost. Za slovensko narodno zavest, za slovensko kulturo in slovenski jezik se je vredno in smo se dolžni boriti.

Ljubezen, zvestoba in odgovornost. Tri ključne besede. Radi imamo naše otroke, naše mlade, naše družine, naše stare starše, naš narod in državo. Zvestoba je neprecenljiva vez zaupanja med nami v vseh naših odnosih. Odgovorno opravljanje dela v skupno dobro, je vodilo našega delovanja.

Brižinski spomeniki v slovenskem jeziku so eno prvih besedil vsega slovanskega sveta in blesteč primer omike. Izhajajoč iz nauka Jezusa Kristusa, govorijo o odnosu slehernega človeka do svojega Stvarnika, učijo nas razlikovati med dobrim in slabim, učijo nas o miru, dobroti in – o nas samih. To so vrednote, s katerimi smo prežeti in so nas ustvarile takšne kot smo: postale so ne le naša vera, ampak del našega mišljenja, naših delovnih navad, našega čustvovanja in vzgoje naših otrok.

Primož Trubar nas je nagovarjal kot »ljube Slovence«. Škof Slomšek nas je bodril: »Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike«. Pobudniki programa »Zedinjena Slovenija« leta 1848 ter Taborsko gibanje (1868 -1871) so nam dali prvi narodno osamosvojitveni program. Krščansko – socialno gibanje pod vodstvom dr. Janeza Evangelista Kreka in dr. Ivana Šusteršiča, je ta program nadgradilo in z nesluteno požrtvovalnostjo neutrudno izvajalo. Druga svetovna vojna je naš narod udarila dvakrat. Razkosali so ga okupatorji in bratomorna vojna. Spoštujemo vse domoljube v drugi svetovni vojni, preziramo morilski fašizem, nacizem in komunizem. Zavzemamo se za dostojen pokop in spomin žrtev ter za razkritje zločinov in kaznovanje zločincev. Ne zaradi maščevanja, ampak zaradi nujnega sporočila za našo prihodnost: Zločin se ne splača!

Slovenska pomlad ob koncu 80 – ih let je bil milostni trenutek slovenske zgodovine. Slovenski narod, civilnodružbene skupine, demokratične stranke združene v koaliciji DEMOS ter mnogi neustrašni posamezniki, so s političnimi sredstvi in v vojni izbojevali državo Slovenijo. Poklon in spoštovanje! Samostojna država Slovenija je izpolnitev težnje slovenskega naroda in hkrati naša velika odgovornost. Slovenci smo bili dobri podložniki tujim gospodarjem. Sedaj je čas, da postanemo odlični gospodarji v svoji državi!

Prihodnost z našimi otroki počiva na preteklosti in modrosti naših prednikov. Naša sedanjost je čas, ko se moramo postaviti za naše otroke, našo mladino, družine in stare starše – za vrednote, ki so v sami srčiki našega naroda in države. Imamo veliko skupnega, za kar se je vredno truditi in boriti. Družijo nas preteklost, sedanjost in skupna prihodnost.

V želji, da pomagamo narediti Slovenijo in svet bolj prijazen Bogu, življenju, otrokom, mladim, družinam in starim staršem, ustanavljamo politično stranko z imenom Glas za otroke in družine. Temelj tega statuta, programa in našega delovanja so Deset Božjih zapovedi, ljubezen ter spoštovanje do vsakega človeka.

Ustanovni kongres politične stranke GLAS ZA OTROKE IN DRUŽINE je na svojem zasedanju v Škofji Loki dne 25.marca 2017 sprejel

STATUT POLITIČNE STRANKE ZA SLOVENIJO – GLAS ZA OTROKE IN DRUŽINE

I. SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

(1) ZA SLOVENIJO – GLAS ZA OTROKE IN DRUŽINE je politična stranka, ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja ustanovitev in delovanje političnih strank.

Člen 2

(1) Poslanstvo stranke ZA SLOVENIJO – GLAS ZA OTROKE IN DRUŽINE izhaja iz:

– spoštovanja življenja in človeškega dostojanstva enako za vse ljudi, vključno z nerojenimi otroki, z bolnimi in ostarelimi,

– spoštovanja pravic otrok,

– spoštovanja izjemnega pomena materinstva, očetovstva, družine ter starih staršev za otroke in družbo,

– spoštovanja poštenega dela, za katerega mora delavec dobiti pošteno plačilo,

– spoštovanja ustvarjalnosti in podjetnosti,

– pravice do varne starosti in spoštovanja dostojanstva starejših,

– spoštovanja verske svobode, svobodnega delovanje verskih skupnosti ter ločenosti države in verskih skupnosti.

Vsa družbena dogajanja presojamo z vidika največjih koristi za otroke, mlade, družine in stare starše.

(2) ZA SLOVENIJO – GLAS ZA OTROKE IN DRUŽINE deluje v skladu s svojim programom, ki ga sprejema Kongres stranke.

(3) Zavetnika stranke ZA SLOVENIJO – GLAS ZA OTROKE IN DRUŽINE sta Sv. Družina in Sv. Janez Pavel II.

Člen 3

(1) Prepovedana je diskriminacija in stigmatizacija članov stranke zaradi verskih prepričanj.

(2) Upoštevajoč vrednostna izhodišča stranke, h katerim so zavezani člani stranke in izhajajo iz Programa stranke in tega statuta, izključitev člana iz stranke zaradi nesprejemanja oz. kršitve le- teh ne šteje za diskriminacijo.

Člen 4

(1) Stranka se zaveda pomena duhovnega življenja svojih članov. Pri tem izhajamo iz prepričanja, da so osebne duhovne vrednote najboljši temelj sodelovanja in dela za skupno dobro, ki preprečujejo sebična nagnjenja, katerim so lahko ljudje, ki delujejo v politiki še posebej (lahko) izpostavljeni. Seje organov stranke na vseh ravneh se zato začenjajo in končujejo s priložnosti primerno molitvijo iz katoliške tradicije, v katero so vključene npr. prošnje za domovino, za strankine in državne voditelje, za spoštovanje življenja nerojenih deklic in dečkov ter drugih pravic otrok, za spoštovanje materinstva, očetovstva in starih staršev ter za varnost ter ljubezen v slovenskih družinah. Izvajanje tovrstne duhovne podpore ne vpliva na veljavnost sklepov organov stranke.

(4) V prostorih stranke na državni, regijski in lokalni ravni so nameščeni križ, podobe njenih zavetnikov, zastava Republike Slovenije, Evropske zveze ter zastava stranke. Enotni izgled določi Svet stranke z dvotretjinsko večino.

II. STATUSNA OPREDELITEV STRANKE

Člen 5

(1) Ime stranke je: ZA SLOVENIJO – GLAS ZA OTROKE IN DRUŽINE.

(2) Skrajšano ime stranke je: ZA OTROKE!

(3) Sedež stranke je v Ljubljani.

O naslovu sedeža stranke odloča Izvršilni odbor stranke.

(4) Znak stranke je pravokotne oblike z razmerjem stranic x=15, y=9,5. Pravokotnik je razdeljen na dva enaka dela (levi, desni). Levi del znaka je polje vijolične barve (C40 M70 Y0 K0) z napisom

»za otroke« (skrajšano ime stranke brez klicaja) in stiliziranim nepopolnim polkrogom v podobi ust v poziciji nasmeha, oboje v rumeni barvi (C0 M10 Y80 K0). Desni del znaka pa je polje rumene barve (C0 M10 Y80 K0) z napisom Glas za OTROKE + DRUŽINE v vijolčni barvi (C40 M70 Y0 K0), pri čemer znak »+« predstavlja besedo »in« iz imena stranke. Podrobnosti znaka opredeljuje poseben pravilnik, ki ga sprejme IO stranke.

(5) Himna stranke je pesem Povejmo naglas!, katere avtor glasbe in besedila je Leon Oblak.

Člen 6

(1) Stranka je pravna oseba.

(2) Območne organizacijske enote in interesna združenja stranke niso samostojne pravne osebe in v pravnem prometu delujejo na način in skladno s pooblastili, ki jim jih dajeta zakon in ta statut.

Člen 7

(1) Stranko v pravnem prometu zastopa Predsednik stranke. Predsednik stranke za posamezna opravila in naloge lahko pooblasti tretje osebe.

(2) Območne organizacijske enote zastopa v okviru statutarnih pooblastil predsednik območne organizacijske enote

(3) Stranka v pravnem prometu uporablja žig. Njegovo vsebino, obliko in uporabo določi IO stranke

Člen 8

(1) V statutu uporabljeni izrazi pomenijo:

– ZA OTROKE! – pomeni stranko ZA SLOVENIJO – GLAS ZA OTROKE IN DRUŽINE

– državljan – pomeni državljanko ali državljana Republike Slovenije

– IO – izvršilni odbor stranke oz. njene območne organizacijske enote

– občinsko središče – pomeni tako območne organizacijsko enoto v občini kot tudi mestni občini

– zapisi oseb in funkcij v moškem spolu se enako nanašajo tudi na osebe in funkcije ženskega spola.

III. ČLANSTVO

Člen 9

(pogoji za članstvo)

(1) Član stranke je lahko vsak državljan, ki sprejema program in statut stranke ter redno plačuje članarino.

(2) Član stranke je lahko le polnoletna oseba ali oseba, ki je dopolnila 15 let starosti in predloži pisno privolitev mame, očeta ali drugega svojega zakonitega zastopnika.

(3) Član stranke ne more biti hkrati član druge politične stranke. Član stranke tudi ne more biti član organizacije, katere cilji niso v skladu s programom stranke. Član stranke ne more postati oseba, ki je bila aktivni pripadnik Službe državne varnosti v komunističnem režimu.

(4) Vsak član stranke potrdi svoj vstop v stranko z lastnoročnim podpisom pristopne izjave, katere vsebino in obvezni obseg podatkov določi IO stranke. Stranka tako pridobljene osebne podatke uporablja le za evidenco članstva in komunikacijo z njim ter z njimi ravna skladno z zakonom o varovanju osebnih podatkov.

(5) Član stranke se vključuje v občinsko ter krajevno središče, na območju katerega ima stalno ali začasno prebivališče. Če želi delovati v drugem krajevnem in občinskem središču, mora to željo pisno poslati IO tistega občinskega oziroma krajevnega središča, v katerem želi delovati, in hkrati v seznanitev Glavnemu tajništvu stranke.

(6) Član stranke z območja, kjer ni organiziranega občinskega središča, uresničuje svoje pravice, možnosti in obveznosti neposredno v stranki na državni ravni, v kolikor mu ni s sklepom o sprejemu v članstvo določena druga območna organizacijska enota.

(7) IO občinskega središča odloča o sprejemu v članstvo. O svoji odločitvi nemudoma obvesti Glavno tajništvo stranke. Članstvo je potrjeno, če IO stranke ne zavrne članstva v 60 dneh po odločitvi IO občinskega središča.

(8) O sprejetju v članstvo stranke za kandidata z območja, kjer ni organizirano občinsko središče, odloča neposredno IO stranke, v kolikor za to območje ne pooblasti druge območne organizacijske enote.

(9) O nesprejetju člana v stranko odloči IO občinskega središča ali IO stranke, če ugotovi, da kandidat ne izpolnjuje pogojev iz tega člena ali če pri kandidatu obstaja kateri od razlogov, ki jih za izključitev člana iz stranke določa ta statut.

(10) IO občinskega središča pisno obvesti vsakega kandidata za člana stranke o (ne)sprejemu v članstvo takoj po (ne)potrditvi članstva s strani IO stranke oz. takoj po izteku roka, v katerem lahko IO stranke zavrne članstvo.

(11) Oseba, ki ni državljan Republike Slovenije, ki sprejema program in statut stranke, postane podporni član stranke. O dodelitvi tega statusa odloča IO stranke ali IO občinskega središča. Podporni član nima aktivne oz. pasivne volilne pravice v stranki.

Člen 10

(dolžnosti, možnosti in pravice članov)

(1) Dolžnost in odgovornost člana stranke je, da:

• sodeluje v organizacijah stranke in v organih, v katere je bil izvoljen;

• zagovarja program stranke ter v javnosti utrjuje in brani njen ugled;

• izvaja naloge, ki jih je osebno prevzel v okviru delovanja v stranki, in o tem poroča pristojnim organom stranke. Program, statut, pravilniki in drugi splošni akti stranke zavezujejo vsakega člana;

• se drži etičnega kodeksa stranke.

(2) Član stranke ima možnost, da:

• daje organom stranke predloge in pobude, postavlja vprašanja in dobi odgovore s področja programa in statuta stranke;

• prejme za svoje politično delovanje organizacijsko pomoč organov in služb stranke;

• dobi moralno in pravno pomoč organov stranke, če zaradi svojega političnega dela v skladu s programom in stališči stranke zaide v težave.

(3) Član stranke ima pravico, da:

• voli in je pod pogoji, ki jih določa ta statut, lahko voljen v vse organe stranke;

• se vključuje v kandidacijske postopke za predstavnike stranke v organe oblasti;

• se udejstvuje v stranki za dosego določenih programov in projektov stranke;

• je obveščen o delu organov stranke in sicer po sistemu notranjega obveščanja.

Člen 11

(članarina)

(1) Pravila o plačevanju članarine in drugih obveznosti članov stranke določi Svet stranke s sklepom.

(2) Člani, ki so oproščeni plačila članarine so:

– dijaki ali študentje za čas šolanja ali študija oziroma do dopolnjenega 26. leta starosti, če so to navedli na pristopni izjavi ali kasneje to pisno sporočijo;

– nezaposleni ali delavci, ki prejemajo minimalno plačo za tekoče leto, če so to navedli na pristopni izjavi ali to kasneje pisno sporočijo;

– upokojenci z nizko pokojnino, ki so trajno oproščeni plačila članarine, če so to navedli na pristopni izjavi ali to kasneje sporočijo;

– člani, ki zaradi posebnih okoliščin stalno ali začasno ne zmorejo plačevati članarine na predlog izvršilnega odbora občinskega oziroma mestnega odbora, ki o tem sprejme sklep in z njim v roku 15 dni po sprejetju pisno seznani Glavno tajništvo stranke.

(3) IO občinskih središč so dolžni spremljati seznam članov, ki so opravičeni plačila članarine in morebitne spremembe sporočiti Glavnemu tajništvu stranke.

IV. ORGANIZIRANOST STRANKE

Člen 12

(območna organiziranost)

(1) Stranka deluje na ozemlju države Slovenije in Evropske unije.

(2) Stranka je po območnem načelu organizirana:

• v krajevna oziroma četrtna središča, ki praviloma zajemajo del ene občine (v nadaljevanju: krajevna središča);

• v občinska oziroma mestna središča, ki zajemajo območje ene občine ali mestne občine

• v regijske koordinacije stranke;

• na državni ravni, ki zajema območje Republike Slovenije in Evropske unije.

IV.1 ORGANIZIRANOST STRANKE NA DRŽAVNI RAVNI

Člen 13

(organi stranke na državni ravni)

(1) Organi stranke so:

• Kongres stranke

• Svet stranke

• Izvršilni odbor stranke

• Predsednik stranke

• Nadzorni odbor stranke

• Častno razsodišče stranke

• Strokovni svet stranke

• Skupina za duhovno podporo in pomoč

(2) Ob vstopu stranke v Državni zbor, Državni svet ali Evropski parlament se oblikujejo še naslednji organi stranke:

• Poslanska skupina stranke v Državnem zboru

• Poslanska skupina stranke v Evropskem parlamentu in

• Svetniška skupina stranke v Državnem svetu Republike Slovenije.

Člen 14

(Kongres stranke)

(1) Kongres stranke je najvišji organ stranke. Kongres se sestane najmanj enkrat na štiri leta. Skliče ga IO stranke, kadar o tem odloči večina njegovih članov, mora pa to storiti po sklepu Sveta stranke ali na zahtevo večine članov Sveta stranke v 90 dneh od sprejetja takšnega sklepa.

Kongres lahko skliče tudi Predsednik stranke, če IO stranke tega ne stori v primerih, ko to zahteva statut.

(2) Pristojnosti Kongresa so:

• sprejem programa stranke in statuta stranke ter njunih najpomembnejših sprememb;

• določanje političnih in drugih usmeritev stranke s kongresnimi resolucijami;

• razpravljanje in sklepanje o poročilih Sveta stranke, IO stranke, Nadzornega odbora stranke ter Častnega razsodišča stranke;

• razrešitev in volitve Predsednika in do dveh podpredsednikov stranke, predsednika in dela članov Sveta stranke, IO stranke, Nadzornega odbora stranke in Častnega razsodišča stranke;

• odločanje o prenehanju stranke ter odločanje o spojitvi, pripojitvi ali razdružitvi stranke ter o nasledstvu stranke;

• odločanje o katerikoli drugi zadevi, če tako odloči Kongres stranke.

(3) Kongres sestavljajo člani Sveta stranke in izvoljeni predstavniki občinskih središč ter interesnih organizacij.

(4) Predstavnike občinskih središč na Kongresu stranke izvolijo Občni zbori občinskih središč po načelu »en predstavnik na določeno število članov občinskega središča«. Svet stranke, upoštevaje gibanje članstva, določi to število pred vsakim Kongresom.

(5) Predstavnike interesnih organizacij določijo njihovi predstavniški organi. Število predstavnikov posameznih interesnih organizacij stranke pred vsakim kongresom določi Svet stranke.

(6) Kongres veljavno sprejema sklepe, če je navzočih najmanj 80% vseh članov Kongresa. Pravila o delu Kongresa podrobneje določa poslovnik o delu Kongresa stranke, ki ga sprejema Kongres stranke.

Člen 15

(Svet stranke)

(1) Svet stranke je najvišji organ stranke v obdobju med dvema Kongresoma. Svet stranke se sestane najmanj štirikrat letno. Svet stranke skliče predsednik sveta na lastno pobudo, na zahtevo IO stranke, na zahtevo Nadzornega odbora stranke ali najmanj polovice članov sveta. V kolikor predsednik Sveta stranke v primerih iz prejšnjega stavka ne skliče seje, lahko sejo Sveta stranke skliče tudi Predsednik stranke na podlagi sklepa IO stranke. Prvo sejo Sveta po Kongresu skliče Predsednik stranke najkasneje v 60 dneh po Kongresu.

(2) Pristojnosti Sveta stranke:

• oblikuje politične usmeritve stranke v obdobju med dvema Kongresoma;

• sklepa o oblikovanju koalicij z drugimi strankami;

• v obdobju med Kongresoma lahko nadomesti do polovico voljenih članov IO stranke v primerih iz 8. odstavka 16. člena statuta;

• izvoli nadomestnega člana Nadzornega odbora stranke ter Častnega razsodišča stranke;

• sprejema spremembe in dopolnitve programa ter statuta stranke, raze tistih iz 3. odstavka tega člena;

• sprejema splošne akte stranke, za katere ta statut to izrecno predvideva;

• na predlog IO stranke določi kandidata za volitve predsednika države, kandidate oziroma listo kandidatov za Državni zbor in kandidate oziroma listo kandidatov za Evropski parlament;

• določa višino članarine;

• sprejema letni finančni načrt;

• potrjuje letni obračun;

• določa delitveno razmerje finančnih sredstev, zbranih s članarino članov, med občinskimi središči in stranko na državni ravni;

• na predlog IO stranke sprejema načrt aktivnosti za uravnoteženo zastopanost obeh spolov pri delu stranke;

• rešuje vloge, naslovljene na Svet;

• odloča o pritožbah zoper sklepe drugih organov stranke;

• spremlja izvajanje sklepov organov stranke.

(3) Svet stranke ne more sprejeti sprememb in dopolnitev programa ali resolucij, ki bi pomenile bistveno spremembo na Kongresu stranke določene politike. Svet stranke ne more sprejeti sprememb in dopolnitev statuta, s katerimi bi bistveno spremenil pristojnosti in sestavo organov stranke na državni ravni.

(4) Svet stranke sestavljajo:

• predsednik Sveta stranke;

• člani IO stranke;

• predsedniki občinskih središč;

• predsedniki regijskih koordinacij stranke;

• predsedniki interesnih organizacij;

• poslanci, državni svetniki in poslanci v Evropskem parlamentu iz vrst stranke;

• kadar stranka sodeluje v vladni koaliciji: ministri, državni sekretarji, generalni sekretar Državnega zbora Republike Slovenije, generalni sekretar Vlade Republike Slovenije, ki so iz vrst stranke;

• župani, ki so člani stranke, in vodja Kluba občinskih svetnikov.

(5) Svet stranke ima predsednika in podpredsednika. Podpredsednika stranke Svet izvoli izmed svojih članov. Predsednik Sveta vodi seje Sveta, skrbi za njihovo pripravo ter za izvrševanje sklepov Sveta in predstavlja Svet stranke. Podpredsednik Sveta stranke opravlja funkcijo predsednika Sveta v primeru njegove odsotnosti skladno s pooblastilom predsednika Sveta in opravlja druge naloge skladno z interno razporeditvijo nalog med predsednikom in podpredsednikom Sveta stranke.

(6) Svet stranke razrešuje podpredsednika Sveta stranke na predlog predsednika Sveta stranke, najmanj tretjine članov Sveta stranke ali Predsednika stranke.

(7) Svet stranke je sklepčen in lahko veljavno odloča, kadar je prisotna večina njegovih članov.

(8) Član Sveta se je v primeru odsotnosti s seje dolžan opravičiti pisno ali v elektronski obliki najmanj dan pred sejo, lahko pa to stori tudi na dan seje, če gre za višjo silo.

(9) Članu Sveta iz vrst predsednikov občinskih središč stranke, ki se dvakrat zaporedoma neopravičeno ne udeleži seje sveta oziroma zanjo ne zagotovi pooblaščenega predstavnika, praviloma preneha mandat v Svetu in funkcija predsednika občinskega središča stranke. Sklep o prenehanju funkcije članu Sveta stranke izda predsednik Sveta stranke. Zoper ta sklep je možno v 15 dneh vložiti pritožbo, o kateri odloči Svet stranke.

(10) Na seje sveta se redno vabi tudi Generalnega tajnika stranke, predsednika Nadzornega odbora stranke ter predsednika Strokovnega sveta stranke .

(11) Pravila o delu Sveta podrobneje določa poslovnik o delu Sveta stranke, ki ga z dvotretjinsko večino navzočih članov sprejema in spreminja Svet stranke.

Člen 16

(izvršilni odbor stranke)

(1) Izvršilni odbor stranke je izvršilni organ stranke. Seje Izvršilnega odbora so najmanj enkrat mesečno. Seje Izvršilnega odbora sklicuje in vodi Predsednik stranke. Izvršilni odbor se sestane tudi na zahtevo večine svojih članov.

(2) Naloge Izvršilnega odbora stranke so:

• uresničuje program stranke, resolucije Kongresa ter sklepe Sveta stranke;

• organizira in izvaja dejavnosti stranke;

• obravnava in zavzema stališča do pobud, predlogov, mnenj in pritožb, ki so naslovljeni na Izvršilni odbor;

• obravnava in zavzema politična stališča do aktualnega dogajanja v družbi in Evropski uniji;

• v sodelovanju z izvršilnimi odbori občinskih središč stranke sooblikuje predloge kandidatov in kandidatnih list za organe lokalnih skupnosti in oblikuje predloge kandidatur oziroma kandidatnih list za funkcije v organih države Slovenije;

• sprejema splošne akte in določa druga pravila za delo stranke, razen kadar ta statut določa pristojnost drugega organa;

• na predlog predsednika stranke imenuje in razrešuje glavnega tajnika stranke;

• imenuje in po potrebi razrešuje predsednika Strokovnega sveta stranke;

• potrjuje predsednike odborov Strokovnega sveta;

• imenuje in po potrebi razrešuje delovne komisije;

• sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest v Glavnem tajništvu;

• odloča o drugih zadevah na državni ravni, ki niso določene kot pristojnosti Kongresa, Sveta, Predsednika, Nadzornega odbora ali Častnega razsodišča stranke;

• spremlja in usmerja delo organov stranke;

• zadolžuje svoje člane za območja posameznih regijskih koordinacij oz. občinskih središč stranke;

• sklicuje seje Občinskih odborov občinskih središč stranke, če so podani s tem statutom določeni pogoji.

(3) Člani Izvršilnega odbora stranke so:

– Predsednik stranke, podpredsednika stranke ter 5 članov, ki jih vse izvoli Kongres stranke;

– do 5 članov, ki jih med mandatom imenuje in razrešuje predsednik;

– vodja Poslanske skupine stranke v Državnem zboru;

– predsedniki interesnih organizacij stranke.

(4) Na seje Izvršilnega odbora stranke se vedno vabi tudi člane Poslanske skupine stranke, člane Svetniške skupine stranke, ministre v vladi, ki so člani stranke, poslance stranke v Evropskem parlamentu, predsednika Strokovnega sveta ter vodjo Kluba županov stranke in Kluba občinskih svetnikov stranke.

(5) Kadar Izvršilni odbor stranke odloča ali sprejema predloge Svetu stranke v zadevah, ki se nanašajo na odločitve v Državnem zboru ali Vladi, imajo poslanci oziroma ministri iz vrst stranke tudi pravico sodelovanja pri odločanju. To vsebuje odločitve o:

• vstopu v vlado in s tem povezanim glasovanjem o izvolitvi mandatarja oziroma ministrov;

• interpelaciji;

• ustavni obtožbi po 109. ali 119. členu ustave;

• zaupnici vladi;

• vložitvi zahteve za referendum;

• vložitvi zahteve za potrditev spremembe ustave na referendumu;

• sistemskih zakonih in proračunu, kadar se do njega opredeljuje Izvršilni odbor stranke;

• drugih odločitvah v Državnem zboru ali vladi.

(6) Določilo prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi glede pravice glasovanja poslancev stranke v Evropskem parlamentu na seji Izvršilnega odbora stranke, kadar ta odloča o zadevah, povezanih z odločitvami Evropskega parlamenta.

(7) Svet stranke lahko razreši člana Izvršilnega odbora stranke zaradi njegove neaktivnosti.

(8) Svet stranke lahko v medkongresnem obdobju izvoli nadomestnega člana Izvršilnega odbora v primeru odstopa, prenehanja članstva v stranki ali najmanj dvakratne zaporedne neopravičene odsotnosti na Kongresu izvoljenega člana na seji Izvršilnega odbora stranke oziroma v primeru iz 7. odstavka tega člena.

(9) Član Izvršilnega odbora, ki se iz upravičenih razlogov seje Izvršilnega odbora stranke ne more udeležiti, je o tem dolžan najmanj dan pred sejo pisno ali v elektronski obliki obvestiti Glavno tajništvo stranke. Lahko pa to stori tudi na dan seje, če gre za višjo silo.

(10) Pravila o delu Izvršilnega odbora podrobneje določa Poslovnik o delu Izvršilnega odbora stranke, ki ga z dvotretjinsko večino svojih članov sprejema in spreminja Izvršilni odbor stranke.

Člen 17

(nezdružljivost funkcije člana IO stranke, kadar stranka sodeluje v vladni koaliciji)

(1) Kadar stranka sodeluje v vladni koaliciji, funkcija člana IO stranke ni združljiva s funkcijo predsednika ali člana nadzornega organa ter funkcijo predsednika ali člana uprave gospodarske družbe v neposredni ali posredni večinski lasti Republike Slovenije niti s predsedovanjem športni zvezi ali športnemu klubu, ki tekmuje v profesionalni ligi.

(2) Če je član IO stranke imenovan ali izvoljen na funkcijo, ki ni združljiva z opravljanjem funkcije člana IO stranke, je o tem dolžan v roku 8 dni obvestiti IO stranke. To obvestilo se šteje kot nepreklicna odstopna izjava s funkcije člana IO stranke.

(3) Določilo o nezdružljivosti iz prvega odstavka tega člena se uporablja tudi za člane razširjene sestave IO stranke (člane Poslanske skupine stranke v Državnem zboru, ministre in državne sekretarje, ki so člani stranke). Združljivost funkcij, ki jih določa ta člen, je možna samo v primerih, kadar to izrecno določi zakon.

(1) Predsednik stranke:

Člen 18

(Predsednik stranke)

• sklicuje in vodi seje IO stranke;

• izvršuje sklepe IO in drugih organov stranke;

• zastopa in predstavlja stranko v javnosti in v pravnih razmerjih;

• poroča Kongresu in Svetu stranke o svojem delu in o delu IO stranke;

• lahko zadrži izvajanje sklepa IO stranke – o zadržanem sklepu odloči Svet stranke, katerega odločitev je dokončna.

(2) Predsednik stranke svoja pooblastila, razen pravice iz zadnje alinee prvega odstavka tega člena, za čas svoje odsotnosti prenese na podpredsednika stranke ali druge člane IO. Če tega iz objektivnih razlogov ni zmožen storiti, lahko to stori v njegovem imenu IO stranke.

(3) Predsednik stranke ima usklajevalni kolegij za zagotavljanje nemotenega izvajanja sklepov organov stranke, ki se sestaja po potrebi in ga sestavljajo:

• Predsednik stranke;

• podpredsednika stranke;

• predsednik Sveta stranke;

• vodja Poslanske skupine stranke v Državnem zboru;

• vodja Svetniške skupine stranke v Državnem svetu;

• vodja poslancev v Evropskem parlamentu iz vrst stranke;

• glavni tajnik stranke;

• sekretar Poslanske skupine v Državnem zboru;

• drugi vabljeni po odločitvi Predsednika stranke.

Člen 19

(častni predsednik stranke)

(1) Stranka ima lahko častnega predsednika stranke. Sklep o dodelitvi tega naziva sprejme Kongres na predlog IO stranke.

Člen 20

(Strokovni svet stranke)

(1) Strokovni svet preučuje posamezna strokovna vprašanja in obravnava akte, ki jih sprejemajo posamezna ministrstva, vlada in parlament ter daje pobude, predloge in mnenja IO stranke, Poslanski skupini stranke ter drugim državnim funkcionarjem iz vrst stranke.

(2) Člani strokovnega sveta so osebe, ki po svoji strokovnosti prispevajo h kvaliteti dela stranke. Članstvo v Strokovnem svetu stranke ni vezano na članstvo v stranki.

(3) V okviru Strokovnega sveta se oblikujejo odbori Strokovnega sveta in sicer analogno vladnim resorjem. IO stranke s sklepom natančneje določi organizacijo Strokovnega sveta, pri čemer lahko poleg navedenih oblikuje tudi druge organe Strokovnega sveta.

(4) Članov Strokovnega sveta stranke je najmanj pet. Člani Strokovnega sveta so po funkciji predsedniki odborov Strokovnega sveta.

(5) Kadar stranka sodeluje v vladni koaliciji, predsednika Strokovnega sveta stranke imenuje in razrešuje IO stranke praviloma izmed svojih članov. Kadar je stranka v opoziciji, opravlja funkcijo predsednika Strokovnega sveta Predsednik stranke.

(6) Ostale člane Strokovnega sveta predlaga predsednik Strokovnega sveta in jih potrjuje IO stranke.

(7) Predsednik odbora Strokovnega sveta ob predhodnem soglasju IO stranke imenuje druge člane tega organa.

(8) Strokovni svet stranke sklicuje predsednik Strokovnega sveta na lastno pobudo ali na zahtevo IO stranke. Odbore Strokovnega sveta sklicujejo predsedniki odborov na lastno pobudo ali na zahtevo predsednika Strokovnega sveta oz. IO stranke.

(9) Člani Poslanske skupine se lahko udeležujejo sej Strokovnega sveta in njegovih odborov. Za koordinacijo dela med Poslansko skupino in Strokovnim svetom sta zadolžena Generalni sekretar stranke in sekretar Poslanske skupine.

Člen 21

(Nadzorni odbor stranke)

(1) Nadzorni odbor stranke voli Kongres stranke. Nadzorni odbor sestavlja tri do pet članov. Seje Nadzornega odbora sklicuje in vodi predsednik Nadzornega odbora, ki ga iz svojih vrst izvoli Nadzorni odbor. Pred izvolitvijo predsednika skliče sejo Nadzornega odbora Predsednik stranke.

(2) Nadzorni odbor:

• spremlja in nadzoruje delo organov stranke;

• spremlja in nadzoruje delo interesnih organizacij stranke stranke;

• opozarja in zahteva odpravo napak in nedoslednosti pri delu organov stranke glede na program, statut, pravilnike, poslovnike in druga pravila stranke;

• preverja skladnost vseh aktov stranke ter interesnih organizacij stranke, s statutom stranke in sklepi višjih organov stranke in razveljavlja vsa s statutom stranke neskladna določila oziroma sklepe;

• odloča o pritožbah na sklepe organov občinskih središč stranke;

• nadzira finančno in materialno poslovanje stranke in interesnih organizacij stranke, opozarja na nepravilnosti in zahteva odpravo le-teh ter ugotavlja odgovornost;

• seznanja s svojimi sklepi člane in organe stranke, ki jih ti sklepi prizadevajo;

• o svojem delu poroča Kongresu, na lastno pobudo ali na zahtevo Sveta ali IO pa tudi tem organom.

(3) Če organ ali interesna organizacija stranke, na katerega je bila naslovljena zahteva Nadzornega odbora za odpravo napak, nepravilnosti, neskladij ali nedoslednosti, te zahteve ne upošteva, odloči o spornem vprašanju Svet stranke, katerega sklep je obvezujoč in dokončen.

(4) Članstvo v Nadzornem odboru je nezdružljivo z opravljanjem katere koli druge izvoljene funkcije v stranki na državni ravni. Član Nadzornega odbora ne more soodločati o zadevi, v katero je sam vpleten.

(5) Svet stranke lahko izvoli nadomestnega člana Nadzornega odbora stranke le v primeru prenehanja članstva v stranki, odstopa na Kongresu izvoljenega člana, ali če se član Nadzornega odbora najmanj dvakrat zaporedoma neopravičeno ne udeleži seje Nadzornega odbora stranke. Svet stranke lahko v času med kongresoma izvoli največ dva nadomestna člana Nadzornega odbora stranke.

(6) Pravila o delu Nadzornega odbora stranke podrobneje določa Pravilnik o delu Nadzornega odbora stranke, ki ga sprejema in spreminja Svet stranke.

Člen 22

(Častno razsodišče stranke)

(1) Častno razsodišče stranke voli Kongres stranke. Častno razsodišče sestavljajo trije člani. Seje častnega razsodišča sklicuje in vodi predsednik Častnega razsodišča, ki ga izvoli kongres. Pred izvolitvijo predsednika skliče sejo Častnega razsodišča Predsednik stranke.

(2) Častno razsodišče odloča o izključitvi članov iz stranke. O svojem delu poroča Kongresu, na lastno pobudo ali na zahtevo Sveta ali IO pa tudi tem organom.

(3) Član Častnega razsodišča ne more soodločati, če se predlog za izključitev nanaša nanj ali na osebo, ki je z njim družinsko ali poslovno povezana.

(4) Svet stranke lahko izvoli nadomestnega člana Častnega razsodišča stranke le v primeru prenehanja članstva v stranki, odstopa na Kongresu izvoljenega člana, ali če se član Častnega razsodišča najmanj dvakrat zaporedoma neopravičeno ne udeleži seje Častnega razsodišča stranke. Svet stranke lahko v času med kongresoma izvoli največ dva nadomestna člana Častnega razsodišča stranke.

(5) Pravila o delu Častnega razsodišča stranke podrobneje določa Pravilnik o delu Častnega razsodišča stranke, ki ga sprejema in spreminja Svet stranke.

Člen 23

(Skupina za duhovno podporo in pomoč)

(1) Stranka ima skupino za duhovno podporo in pomoč. Skupino sestavlja najmanj pet članov, ki jih imenuje IO stranke. Ima voditelja, ki ga izmed sebe izvolijo člani. Voditelj skupine mora biti vabljen na seje vseh organov stranke.

(2) Skupina za duhovno podporo in pomoč skrbi za organizacijo trajne molitvene podpore za zdravje, vero in razumnost voditeljev stranke in njenih članov, za spoštovanje izvornih ciljev in namenov stranke, za domovino, za spoštovanje življenja nerojenih deklic in dečkov, materinstva in očetovstva ter starih staršev v Sloveniji in svetu ter po papeževem namenu. Še posebej molitvena skupina organizira molitveno in duhovno podporo pred in ob pomembnih dogodkih ter v zahvalo. Molitvena skupina organizira duhovna srečanja, romanja, izobraževanja na področju duhovnega življenja ipd.

Člen 24

(Poslanska in svetniška skupina stranke)

(1) Izvoljeni kandidati stranke v Državni zbor Republike Slovenije sestavljajo Poslansko skupino stranke. Poslanec, ki ni bil izvoljen na listi kandidatov stranke oziroma kot kandidat stranke, se lahko v soglasju z IO stranke včlani v Poslansko skupino stranke, če sprejme program in statut stranke.

(2) Na predlog večine vseh članov Poslanske skupine stranke imenuje IO stranke vodjo Poslanske skupine stranke. Poslovnik o delu Poslanske skupine stranke sprejme Poslanska skupina z najmanj dvema tretjinama glasov vseh članov v soglasju z IO stranke. V soglasju z IO stranke se sekretar Poslanske skupine imenuje na predlog Poslanske skupine stranke. Člani Poslanske skupine stranke, ki so člani stranke, imajo pravico sodelovati na sejah Sveta in Kongresa stranke. Člani Poslanske skupine stranke pri svojem delu izhajajo iz statuta, programa in opredelitev stranke in so za to stranki odgovorni. Poslanska skupina stranke v Državnem zboru daje in zastopa pobude ter izvaja politiko Kongresa stranke, Sveta stranke in IO stranke. Kongres stranke, Svet stranke in IO stranke obravnavajo predloge in pobude, ki jih predlaga Poslanska skupina stranke ter o njih zavzemajo svoja stališča. Vodja Poslanske skupine o njenem delu poroča Svetu stranke in IO stranke.

(3) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za Svetniško skupino stranke v Državnem svetu, Poslansko skupino stranke v Evropskem svetu ter svetniške in druge skupine predstavnikov stranke v organih lokalnih skupnosti.

Člen 25

(Glavni tajnik stranke)

(1) Glavni tajnik stranke vodi in usklajuje organizacijske in finančne zadeve, skrbi za usklajeno delo interesnih organizacij, spremlja uresničevanje programa stranke in usklajuje politične in volilne zadeve ter opravila.

(2) IO stranke natančneje določi naloge glavnega tajnika stranke v aktu o sistemizaciji del in nalog v Glavnem tajništvu stranke.

Člen 26

(delovanje stranke v izrednih razmerah)

(1) V izjemnih in izrednih razmerah, ko normalno delovanje organov stranke ni več mogoče, preidejo pooblastila Sveta stranke na IO stranke. Ugotovitev o tem sprejme IO stranke. Če tudi to ni mogoče, preidejo pooblastila Sveta stranke in IO stranke na Predsednika stranke. Ugotovitev o tem sprejme Predsednik stranke. Vse tako sprejete sklepe je treba predložiti v potrditev IO stranke in Svetu stranke takoj ko je to mogoče.

IV.2 ORGANIZIRANOST STRANKE NA LOKALNI RAVNI

Člen 27

(oblikovanje območnih organizacijskih enot stranke)

(1) Strukturo območnih organizacijskih enot določi s sklepom Svet stranke, ki na predlog IO stranke ali skupine članov stranke z določenega območja odloči tudi o vsaki konkretni ustanovitvi

območne organizacijske enote in območju, ki ga ta pokriva, v kolikor ni s statutom za to predvidena pristojnost drugega organa.

(2) Prvo sejo najvišjega organa območne organizacijske enote skliče Predsednik stranke, ki tudi pripravi gradivo in predlaga sklepe.

Člen 28

(ime območnih organizacijskih enot stranke)

(1) Območne organizacije stranke uporabljajo v pravnem prometu ter pri predstavljanju v javnosti ime stranke, kateremu se doda naziv območne organizacije. Naziv območne organizacije je sestavljen iz navedbe nivoja območne organizacije (regijska koordinacija, mestno oz. občinsko središče) ter navedbo območja / kraja središča.

(2) Območne organizacijske enote se registrirajo skladno z zakonom.

IV.2.1. REGIJSKE KOORDINACIJE STRANKE

Člen 29

(naloge in članstvo regijske koordinacije stranke)

(1) Regijske koordinacije so stalna organizacijska oblika delovanja stranke.

(2) Regijska koordinacija, njen predsednik ter zadolženi član IO stranke pomagajo občinskim središčem pri izvajanju programa stranke na lokalni ravni. Obravnavajo organizacijska in politična vprašanja, dajejo predloge, pobude in mnenja Svetu stranke ter IO stranke, ki sta na njih dolžna odgovoriti. Regijska koordinacija stranke in njen predsednik spremljata in usmerjata delovanje občinskih središč in njihove aktivnosti in v primeru slabega delovanja središča pomagata urejati razmere v središčih znotraj regije. Predsednik regijske koordinacije v primeru slabega delovanja središča predlaga regijski koordinaciji in IO stranke ustrezne ukrepe.

(3) Člani regijske koordinacije so:

• predsedniki vseh občinskih središč, ki delujejo na območju regijske koordinacije ali njihovi pooblaščeni namestniki;

• predsedniki interesnih organizacij, ki so organizirani na regijskem nivoju ali njihovi pooblaščeni namestniki.

(4) Predsednika regijske koordinacije izvolijo člani regijske koordinacije izmed članic in članov občinskih središč te regijske koordinacije. Regija ima lahko podpredsednike in tajnika, ki jih izvolijo člani regijske koordinacije izmed članic in članov te regijske koordinacije na predlog predsednika regijske koordinacije. Kandidat je izvoljen, ko ga podpre večina vseh središč regijske koordinacije stranke in ko k izvolitvi da naknadno soglasje IO stranke. Predsednik regijske

koordinacije lahko za čas svoje odsotnosti svoja pooblastila prenese na podpredsednika regijske koordinacije.

(5) Regijska koordinacija se predvidoma sestane pred vsako sejo Sveta stranke, predsednik regijske koordinacije pa jo je dolžan sklicati na zahtevo posameznega središča, ki je član te koordinacije, ali na zahtevo organa stranke. Občinsko središče stranke, ki zahteva sklic regijske koordinacije, je dolžno zahtevo dati v pisni obliki in ji priložiti gradivo za razpravo. Rok za sklic seje je osem dni po prejeti zahtevi. Če predsednik regijske koordinacije kljub prejeti zahtevi seje ne skliče, lahko to stori glavni tajnik stranke.

(6) Na seje regijske koordinacije se vabi predstavnika Glavnega tajništva stranke, člana IO stranke, zadolženega za regijsko koordinacijo, in vse zadolžene člane IO stranke ter poslanke oziroma poslance, ki so zadolženi za občinska središča, ki delujejo na območju regijske koordinacije.

(7) Pogoje za delovanje regijske koordinacije opredeli v sklepu o ustanovitvi regijske koordinacije Svet stranke.

IV.2.2. OBČINSKA SREDIŠČA STRANKE

Člen 30

(status občinskih središč)

(1) Občinska središča stranke so kot del stranke samostojna in lahko prevzemajo obveznosti ter sklepajo pravne posle, a največ do višine sredstev, ki pripadajo posameznemu občinskemu središču skladno s sklepi organov stranke in pravilnikom iz 48. člena tega statuta. Za prevzete obveznosti so občinska središča stranke odgovorna z vsem svojim premoženjem.

(2) Določbe o občinskih središčih stranke se smiselno uporabljajo tudi za mestna središča stranke.

Člen 31

(organi občinskega središča)

(1) Organi občinskega središča stranke (v nadaljevanju: OS stranke) so:

• Občni zbor občinskega središča stranke;

• Izvršilni odbor občinskega središča stranke (v nadaljevanju: IO OS stranke);

• Predsednik občinskega središča stranke;

• Nadzorna komisija občinskega središča stranke (v nadaljevanju: NK OS stranke);

• Klub svetnikov stranke v občinskem svetu.

Člen 32

(Občni zbor občinskega središča)

(1) Občni zbor občinskega središča stranke sestavljajo vsi člani stranke z območja občinskega središča stranke in je najvišji organ občinskega središča stranke. Občni zbor občinskega središča stranke skliče IO OS najmanj enkrat na leto na lastno pobudo, na zahtevo občinske Nadzorne komisije, več kot polovice IO krajevnih središč stranke, ki spadajo v to občinsko središče stranke, ali petnajst odstotkov članov občinskega središča stranke, ki izpolnjujejo vse pogoje za članstvo po tem statutu.

(2) Pristojnosti Občnega zbora občinskega središča stranke so:

• sprejem programa dela za tekoče leto in političnih usmeritev dela občinskega središča, ki so v skladu s programskimi usmeritvami stranke ter Poslovnika občinskega središča stranke in Pravilnika o volitvah v organe občinskega središča stranke;

• določanje kandidatur in kandidatnih list za organe lokalne skupnosti na predlog IO OS stranke po prejetem predhodnem soglasju IO stranke;

• potrditev letnega obračuna občinskega središča stranke;

• razpravljanje in sklepanje o poročilih IO OS stranke in NK OS stranke;

• reševanje vlog, naslovljenih na Občni zbor občinskega središče stranke;

• volitve in razreševanje članov IO OS stranke in NK OS stranke ter predsednika OS stranke.

(3) Občni zbor občinskega središča se skliče kot programski ali volilni Občni zbor. Status Občnega zbora se določi s sklicem Občnega zbora. Naknadna sprememba statusa Občnega zbora je nedopustna in pravno nična. Predsednik občinskega središča je dolžan poslati vabilo na Občni zbor občinskega središča vsem članom občinskega središča, Glavnemu tajništvu stranke, članu IO stranke, zadolženemu za regijsko koordinacijo, poslancu, zadolženemu za to občinsko središče stranke ter predsedniku regijske koordinacije najmanj osem dni pred Občnim zborom. Občni zbor je sklepčen in lahko veljavno odloča, če se ga udeleži vsaj deset odstotkov njenih članov.

(4) Redni Občni zbor občinskega središča vodi predsednik občinskega središča, v kolikor Občni zbor ne sprejme drugačnega sklepa. Zapisnik Občnega zbora občinskega središča je predsednik občinskega središča dolžan poslati IO stranke in predsedniku regijske koordinacije v petnajstih dneh po seji Občnega zbora.

Člen 33

(izredni Občni zbor občinskega središča stranke)

(1) Če občinsko središče ne izpolnjuje svojih obveznosti, IO stranke sprejme sklep o sklicu izrednega Občnega zbora, ki je praviloma volilen. Izredni Občni zbor se zaradi neizpolnjevanja obveznosti oziroma težav pri delovanju občinskega odbora lahko skliče tudi na obrazložen pisni predlog Generalnega tajnika stranke, člana IO stranke, zadolženega za občinsko središče ali predsednika regijske koordinacije stranke. Izredni Občni zbor občinskega središča nato skliče Predsednik stranke, ki za vodenje Občnega zbora lahko pooblasti Generalnega sekretarja

stranke, člana IO stranke, zadolženega za občinsko središče, ali predsednika regijske koordinacije stranke.

(2) Šteje se, da občinsko središče ne izpolnjuje svojih obveznosti, če:

• izvršilni odbor občinskega središča stranke ne skliče Občnega zbora oziroma ne predloži zapisnika o Občnem zboru občinskega središča za tekoče leto, ali

• več kot šestdeset dni ni izvedena sklepčna seja IO OS, ali

• Nadzorni odbor stranke ugotovi, da občinsko središče stranke ne spoštuje statuta stranke ali da deluje v nasprotju s programom stranke oziroma ne spoštuje sklepov organov stranke, ali

• občinsko središče na zahtevo Nadzornega odbora stranke ali Generalnega sekretarja stranke v določenem roku ne predloži zahtevanega poročila o materialnem oziroma finančnem poslovanju občinskega središča ali druge dokumentacije, ki je nujna za delo stranke, ali

• občinsko središče ne pridobi soglasja IO stranke k predlagani listi oziroma kandidaturi za neposredno voljene organe lokalnih skupnosti pred njeno vložitvijo, ali

• ne izpolnjuje sklepov in usmeritev organov stranke na državni ravni.

(3) Z dnem sklica izrednega Občnega zbora članom vseh organov občinskega središča stranke preneha mandat. Občinsko središče, katerega organom je prenehal mandat, do konstituiranja novih organov začasno vodi glavni tajnik stranke.

(4) Kadar se opravi sklic izrednega Občnega zbora po tem členu statuta, IO stranke v sklepu o sklicu Občnega zbora lahko določi, kateri člani dotedanjih organov občinskega središča nimajo podpore IO stranke za kandidiranje na posamezne funkcije v občinskem središču.

Člen 34

(izvršilni odbor občinskega središča stranke)

(1) Izvršilni odbor občinskega središča uresničuje politiko in sklepe Občnega zbora občinskega središča stranke in določa delitveno razmerje finančnih sredstev med občinskim in krajevnimi središči. Pristojnosti izvršilnega odbora občinskega središča so v okviru občine analogne pristojnostim izvršilnega odbora stranke na državni ravni.

(2) Izvršilni odbor občinskega središča stranke sestavljajo predsednik občinskega središča in člani, ki jih izvoli Občni zbor občinskega središča stranke, predsedniki krajevnih odborov ter četrtnih odborov stranke, predsedniki interesnih organizacij občinskih središč in vodja svetniške skupine.

(3) Občni zbor občinskega središča stranke mora določiti število na Občnem zboru izvoljenih članov izvršilnega odbora, ki jih izvoli poleg predsednika, sorazmerno številu članov občinskega središča, in sicer tako, da se voli:

• najmanj 3 člane, kadar je število članov občinskega središča manjše od 30;

• najmanj 5 članov, kadar šteje občinsko središče od 31 do 50 članov;

• najmanj 7 članov, kadar šteje občinsko središče od 51 do 100 članov;

• najmanj 9 članov, kadar šteje občinsko središče od 101 do 200 članov;

• najmanj 13 članov, kadar šteje občinsko središče od 201 do 300 članov;

• najmanj 15 članov, kadar občinsko središče šteje več kot 300 članov.

(4) Na seje IO OS so vedno vabljeni tudi župan in občinski svetniki iz vrst stranke, ki imajo na seji smiselno enake pravice in dolžnosti kot to določa statut za udeležbo poslancev stranke na sejah IO stranke. Gradiva in vabila za seje IO OS se pošiljajo tudi predsedniku NO OS stranke.

(5) IO OS na svoji prvi seji izvoli izmed članov IO vsaj enega podpredsednika in imenuje tajnika občinskega središča.

(6) Zapisnike sej izvršilnega odbora občinskega središča je predsednik občinskega središča dolžan poslati Generalnemu sekretarju stranke in predsedniku regijske koordinacije najkasneje v petnajstih dneh po seji izvršilnega odbora občinskega središča, zapisnik konstitutivne seje izvršilnega odbora, ki mora biti sklicana najkasneje v petnajstih dneh po seji Občnega zbora, pa v osmih dneh po konstitutivni seji izvršilnega odbora.

Člen 35

(predsednik občinskega središča)

(1) Predsednik občinskega središča:

• sklicuje in vodi seje IO občinskega središča;

• izvršuje sklepe IO in Občnega zbora občinskega središča;

• poroča Občnemu zboru občinskega središča o svojem delu in o delu IO;

• usklajuje delo različnih organov stranke v občini;

• zastopa občinsko središče stranke v razmerju do organov stranke, v javnosti in na Svetu stranke;

• predlaga IO OS v izvolitev tajnika občinskega središča;

• je odgovoren za delovanje v skladu z določili statuta stranke, internimi akti stranke in sklepi organov občinskega središča stranke.

(2) Predsednik občinskega središča, ki je na svojo funkcijo izvoljen prvič, se je dolžan najkasneje v roku 90 dni po izvolitvi udeležiti seminarja za nove predsednike občinskih središč stranke, ki jih organizira Glavno tajništvo stranke. V primeru, če se predsednik občinskega središča dvakrat zaporedoma ne udeleži seminarja, mu preneha funkcija predsednika občinskega središča, IO stranke pa je dolžan v roku 30 dni sklicati izredni volilni Občni zbor. Sklep o prenehanju funkcije predsednika občinskega središča, če se predsednik občinskega središča dvakrat zaporedoma ne udeleži seminarja za nove predsednike, izda glavni tajnik v 8 dneh po drugem seminarju za nove predsednike, ki se ga predsednik občinskega središča ni udeležil. Kadar je izredni Občni zbor sklican zaradi neudeležbe predsednika občinskega središča na dveh zaporednih seminarjih, ta ne more vnovič kandidirati na tem izrednem volilnem Občnem zboru.

Člen 36

(Nadzorna komisija občinskega središča)

(1) Občinsko Nadzorno komisijo sestavljajo trije člani, ki iz svojih vrst izvolijo predsednika. Sklicevanje in vodenje sej občinske Nadzorne komisije je analogno sklicevanju in vodenju sej Nadzornega odbora stranke.

(2) Občinska Nadzorna komisija:

• na ravni občine opravlja pristojnosti, analogne tistim, ki jih na državni ravni opravlja Nadzorni odbor stranke;

• o svojem delu poroča Nadzornemu odboru stranke in Občnemu zboru.

(3) Če organ občinskega središča, na katerega je bila naslovljena zahteva občinske Nadzorne komisije po odpravi napak, nepravilnosti, neskladij ali nedoslednosti, te zahteve ne upošteva, odloči o spornem vprašanju občinski Občni zbor, katerega sklep je za organe občinskega središča zavezujoč.

(4) Članstvo v občinski Nadzorni komisiji je nezdružljivo z opravljanjem katere koli druge funkcije v stranki na ravni občine. Član občinske Nadzorne komisije ne more soodločati o zadevi, v katero je sam vpleten.

Člen 37

(drugi organi občinskega središča)

(1) Druge organe občinskega središča in pravila o delu občinskega središča stranke določi občinsko središče stranke s poslovnikom, ki ga sprejme Občni zbor občinskega središča stranke.

Člen 38

(delovanje stranke na območjih, kjer niso organizirana občinska središča)

(1) Na območjih, kjer niso organizirana občinska središča, imajo pooblastila in opravljajo vse naloge, ki jih ta statut predvideva za organe občinskih središč, organi stranke na nivoju države, v kolikor ni s tem statutom drugače določeno ali Svet stranke ne podeli posameznih pristojnosti drugi obstoječi območni organizacijski enoti.

(2) V primerih iz prejšnjega odstavka, ko pooblastila izvajajo organi stranke na nivoju države, je pritožbeni organ vedno Svet stranke.

(3) Glavni tajnik stranke v sodelovanju s članom IO stranke, ki je zadolžen za regijsko koordinacijo, in predsednikom regijske koordinacije lahko imenuje poverjenika stranke v občinah iz 1. odstavka tega člena. Poverjenik izvaja aktivnosti skladno s sklepi organov stranke (1. odstavek tega člena) do ustanovitve občinskega središča in je vabljen na seje Sveta stranke in seje Regijske koordinacije stranke, vendar nima glasovalne pravice.

IV.2.3. KRAJEVNA IN ČETRTNA SREDIŠČA

Člen 39

(krajevno središče stranke)

(1) Občinsko središče stranke se organizacijsko lahko razdeli na dva ali več krajevnih oziroma četrtnih središč (v nadaljevanju: krajevno središče). Sklep o ustanovitvi krajevnih središč stranke sprejme Občni zbor občinskega središča stranke.

(2) Organa krajevnega središča stranke sta:

• Občni zbor krajevnega središča stranke, ki ga sestavljajo vsi člani stranke s teritorija krajevnega središča in je najvišji organ krajevnega središča;

• izvršilni odbor krajevnega središča stranke.

(3) Pristojnosti organov krajevnega središča so v mejah pristojnosti krajevnega središča, ki jih s sklepom o ustanovitvi določi Občni zbor občinskega središča stranke, analogne pristojnostim organov občinskega središča. Pravila o delu organov krajevnega središča stranke podrobneje določi Poslovnik krajevnega središča stranke, ki ga sprejme Občni zbor krajevnega središča stranke.

Člen 40

(krajevni poverjenik stranke)

(1) Za tiste krajevne (vaške, četrtne) skupnosti, za katere krajevni odbor še ni bil ustanovljen, lahko imenuje Izvršilni odbor občinskega središča krajevnega poverjenika stranke. Izvršilni odbor občinskega središča lahko imenuje poverjenike tudi za posamezna naselja, vasi ali mestne četrti.

(2) Za krajevnega poverjenika stranke se smiselno uporabljajo določbe 36. člena tega statuta.

IV.3. DRUGE OBLIKE ORGANIZIRANOSTI

Člen 41

(Interesne organizacije stranke)

(1) Posamezne skupine članov stranke (kot npr. mladina, ženske, seniorji) organizirajo interesne organizacije v okviru stranke. Njihovi člani sprejemajo program in statut stranke, organiziranost in delovanje pa urejajo z lastnim poslovnikom in programom. Interesne skupine morajo za svojo ustanovitev ter k poslovniku in programu pridobiti soglasje Sveta stranke.

(2) Interesne organizacije se kot del stranke lahko registrirajo skladno z zakonom.

(3) Interesne organizacije v svojem imenu obvezno uporabljajo ime stranke. Imajo lahko svoj znak, ki pa mora temeljiti v osnovnih elementih na znaku stranke.

Člen 42

(Klub županov in Klub vodij občinskih svetnikov stranke)

(1) Stranka za izmenjavo izkušenj, mnenj in dobrih praks ustanovi Klub županov stranke ter Klub vodij občinskih svetnikov stranke.

(2) Vodjo Kluba županov stranke in vodjo Kluba vodij občinskih svetnikov stranke, ki morata biti člana stranke, izvoli zbor kluba z večino svojih članov.

V. KANDIDIRANJE IN VOLILNA PRAVILA STRANKE

V.1 KANDIDIRANJE IN VOLILNA PRAVILA STRANKE ZA VOLITVE / IMENOVANJA ZA FUNKCIJE V STRANKI

Člen 43

(kandidiranje za funkcije v stranki, trajanje in prenehanje mandata)

(1) Pri predlaganju kandidatov za funkcije v stranki se v prvi vrsti praviloma upoštevajo naslednja merila:

• rezultati dosedanjega dela in prispevek k uresničevanju programa stranke;

• ugled kandidata v državi oziroma v okolju, v katerem kandidira za določeno funkcijo v stranki;

• sposobnost za opravljanje funkcije;

• ustrezna starostna, regijska in spolna zastopanost glede na strukturo članstva stranke;

(2) Pri predlaganju kandidatov za funkcijo člana IO stranke, ki ponovno kandidirajo, se poleg meril iz prejšnjega odstavka upošteva tudi uspešnost delovanja občinskih središč stranke, za katere so bili v iztekajočem mandatu zadolženi ti člani IO stranke.

(3) Kandidate za člane organov stranke na vseh nivojih lahko predlaga vsak član stranke in vsak organ stranke. Dovoljena je tudi samokandidatura. Predlog mora biti pisni in obrazložen.

(4) Kandidatne liste za organe stranke in njenih območnih organizacijskih enot določijo IO stranke in območnih organizacijskih enot. H kandidatnim listam za organe občinskih središč mora dati soglasje IO stranke. Če takšno soglasje ni dano, mora IO občinskega središča pripraviti novo kandidatno listo. V kolikor ni soglasja med IO stranke in IO občinskega središča, določi kandidatni listo IO stranke. Smiselno se določilo tega odstavka uporablja tudi za kandidatne liste drugih lokalnih organizacijskih enot.

(5) Na rednem volilnem Kongresu izvoljeni nosilci funkcij v stranki opravljajo funkcijo do naslednjega rednega volilnega Kongresa stranke, ki je praviloma na 4 leta. Mandatna doba članov organov stranke je tako največ štiri leta, razen če je s tem statutom določeno drugače.

Mandati nadomestnih nosilcev funkcij v stranki trajajo do prvega naslednjega rednega volilnega kongresa. Z dnem izvolitve novih nosilcev funkcij v stranki potečejo mandati dotedanjim nosilcem funkcij.

(6) Število mandatov posameznega člana stranke za isto funkcijo ni omejeno. Ne glede na določilo prejšnjega stavka ima lahko isti član stranke mandat Predsednika stranke skupaj največ 8 let.

(7) Funkcija v stranki članu stranke preneha:

– s potekom mandata;

– s prenehanjem članstva v stranki ;

– z odstopom člana s funkcije;

– s sklepom pristojnega organa.

(8) Funkcija v stranki članu zaradi odstopa preneha, ko organ, v katerem nosilec funkcije deluje, prejme pisno izjavo o odstopu.

(9) V primeru prenehanja predsedniške funkcije ali funkcije vršilca dolžnosti nosilca predsedniške funkcije skladno z 2. do 4. alinejo 7. odstavka tega člena določi organ, v katerem je ta nosilec deloval, vršilca dolžnosti njegove funkcije do izvolitve novega nosilca te funkcije, vendar največ za 6 mesecev.

V.2 KANDIDIRANJE IN VOLILNA PRAVILA STRANKE ZA VOLITVE / IMENOVANJA V DRŽAVNE ORGANE IN ORGANE EVROPSKE ZVEZE

Člen 44

(pravila stranke na državni ravni)

(1) Kandidat stranke je lahko vsak polnoleten državljan Republike Slovenije, ki ima pasivno in aktivno volilno pravico v skladu z zakonom.

(2) Možne kandidate predlagajo IO občinskih središč stranke, regijske koordinacije stranke ter organi stranke in drugih interesnih organizacij na državni ravni.

(3) Pri predlaganju in izboru kandidatov, ki ponovno kandidirajo v Državni zbor, Evropski parlament in Državni svet, se poleg meril iz prejšnjega odstavka upošteva tudi uspešnost delovanja občinskih središč stranke, za katere je zadolžen konkretni član poslanske in svetniške skupine v Državnem zboru, Evropskem parlamentu ali Državnem svetu.

(4) Izvršilni odbor stranke naredi izbiro in določi predlog seznama kandidatov oz. kandidatnih list stranke. Na seznamu je lahko največ toliko kandidatov, kolikor se jih voli. Na predlogu seznama kandidatov stranke mora biti zagotovljena enakopravna zastopanost obeh spolov oz. najmanj v razmerju, ki ga določa zakon.

(5) Vsak kandidat stranke mora pred uvrstitvijo na seznam kandidatov podpisati:

• soglasje, da kandidira kot kandidat stranke;

• etični kodeks stranke;

• pogodbo, katere sestavni del je izjava o brezpogojnem odstopu s funkcije poslanca Državnega zbora ali svetnika Državnega sveta v primeru izstopa ali izključitve iz stranke (velja za člane stranke) oziroma vstopa v drugo stranko ali poslansko skupino (velja za vse kandidate). Smiselno to določilo velja tudi za kandidate za druge funkcije, na katere kandidata predlaga stranka.

Stranka lahko s kandidati s pogodbo na predlog IO stranke določi tudi druge medsebojne obveznosti.

(6) Kandidata za predsednika države in liste kandidatov za volitve v državni zbor in za volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament določi Svet stranke s tajnim glasovanjem na predlog Izvršilnega odbora stranke. Prvo odločanje o kandidatih in listah kandidatov mora Svet stranke izvesti najkasneje 14 dni pred iztekom roka za oddaje kandidatur oz. list kandidatov. V primeru zavrnitve kandidata oz. liste kandidatov mora IO stranke v 5 dneh pripraviti nov predlog kandidatov oz. liste kandidatov.

(7) Določanje kandidatur oziroma list kandidatov ter predhodne postopke podrobneje urejajo volilna pravila, ki jih sprejema Svet stranke.

Člen 45

(pravila stranke na lokalni ravni)

(1) Določila o kandidiranju in volilnih postopkih na državnem nivoju smiselno veljajo tudi za kandidiranje in volilne postopke za organe lokalne skupnosti. Kadar tako določi Svet stranke s sklepom, lahko kandidate predlagajo tudi IO krajevnih središč stranke ter posamezni člani stranke. Nosilci volilnih postopkov na lokalnem nivoju so organi območnega središča. Kandidati oz. kandidatne liste morajo pred potrditvijo imeti soglasje IO stranke. Občni zbor občinskega središča, ki določa kandidate oz. kandidatne liste za organe lokalne skupnosti, mora o tem odločiti najkasneje 1 mesec pred potekom roka za vložitev kandidatur.

(2) Predsednik regijske koordinacije v sodelovanju s člani regijske koordinacije oblikuje oziroma določi predlog kandidatur oziroma kandidatnih list za organe lokalne skupnosti, če na območju lokalne skupnosti ni ustanovljenega občinskega središča stranke, najkasneje sedmi dan pred potekom roka za vložitev kandidatur. Po pridobljenem soglasju IO stranke predlog kandidatur oziroma kandidatnih list za organe lokalne skupnosti dokončno potrdijo člani stranke, ki imajo aktivno in pasivno volilno pravico na območju lokalne skupnosti v skladu z zakonom, ki ureja lokalne volitve. Potrditev kandidatur oz kandidatnih list mora biti izvedena najmanj 1 mesec pred potekom roka za vložitev kandidatur.

(3) Če predsednik občinskega središča ne skliče Občnega zbora občinskega središča stranke za določitev kandidatur in kandidatnih list za organe lokalne skupnosti v roku iz 1. odstavka tega člena, je Občni zbor občinskega središča dolžan sklicati predsednik regijske koordinacije najkasneje štirinajsti dan pred potekom roka za vložitev kandidatur. Če ta tega ne stori, jo skliče glavni tajnik stranke.

VI. DELOVANJE STRANKE

Člen 46

(javnost dela stranke)

(1) Stranka deluje javno.

(2) Posamezni organ stranke lahko izjemoma zapre sejo za javnost, o čemer odloči z večino vseh svojih članov.

Člen 47

(poslovanje stranke)

(1) Glavno tajništvo stranke je organizacijska enota stranke, ki opravlja vse naloge, ki so potrebne za izvajanje dejavnosti stranke na državni ravni.

(2) Poslovanje stranke na državni ravni vodi glavni tajnik stranke, ki je odgovoren je za uresničevanje sprejetih sklepov organov stranke in za zakonitost poslovanja, skladno z računovodskimi predpisi in akti stranke. V okviru sklepov Izvršilnega odbora stranke in na osnovi pooblastila Predsednika stranke glavni tajnik stranke zastopa stranko pri sklepanju pravnih poslov.

(3) Določba drugega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi za opravljanje nalog, ki so potrebne za izvajanje dejavnosti stranke na regionalni in občinski ravni.

(4) Vsi nosilci funkcij v stranki, posebej še tisti, ki imajo pooblastila za zastopanje stranke v pravnem prometu, so odškodninsko odgovorni stranki za škodo, ki bi jo povzročili s prekoračitvijo pooblastil ali s svojim malomarnim ravnanjem. Postopke za uveljavitev odškodninske odgovornosti v vseh primerih vodi IO stranke.

Člen 48

(finančno poslovanje)

(1) Sredstva financiranja stranke so redna in izredna.

(2) Redna sredstva so prihodki iz članarin, prispevkov fizičnih oseb, dohodki iz proračuna in dohodki iz gospodarskih dejavnosti v skladu z zakonom. Z rednimi sredstvi se financira redna dejavnost stranke. Praviloma 10% rednih prihodkov stranke se obvezno namenja za duhovne in karitativne namene stranke.

(3) Izredna sredstva so namenski prihodki iz proračuna in namenski prispevki fizičnih oseb v skladu z zakonom. Izredna sredstva se uporabljajo za financiranje volilnih in referendumskih dejavnosti.

(4) Finančno in materialno poslovanje skladno z določbami tega statuta podrobneje ureja pravilnik, ki ga sprejme Svet stranke.

(5) Delitveno razmerje finančnih sredstev med enotami stranke na občinski, regijski in državni ravni določa Svet stranke. Delitveno razmerje finančnih sredstev med občinskimi in krajevnimi središči določa Občni zbor občinskega središča stranke.

(6) Imetnik podpartije transakcijskega računa se ne sme zadolževati. Zadolževanje imetnika podpartije transakcijskega računa je izjemoma mogoče le na osnovi predhodnega sklepa IO stranke.

(7) Glavno tajništvo stranke vodi evidenco finančnih podpornikov stranke. Stranka njihove podatke uporablja le za namen evidence podpornikov stranke in komunikacije z njimi ter z njimi ravna v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ter v skladu s svojimi akti.

(8) Za finančno in materialno poslovanje stranke je odgovoren Predsednik stranke, za zakonitost finančnega in materialnega poslovanja in spoštovanje pravil finančnega poslovanja stranke pa Glavni tajnik stranke. Smiselno se določilo prejšnjega stavka uporablja tudi glede odgovornosti za finančno in materialno poslovanje stranke na lokalnem nivoju.

Člen 49

(poslovni račun)

(1) Stranka ima enotni transakcijski račun, s katerim upravlja glavni tajnik stranke.

(2) Posamezne območne organizacijske enote ter druge oblike organiziranosti imajo podpartije enotnega transakcijskega računa. Glede upravljanja s podpartijami enotnega transakcijskega računa se smiselno uporablja določba prejšjega odstavka.

(3) Med podpartijami in centralnim transakcijskim računom obstaja solidarna odgovornost.

(4) Vsak nalog za izplačilo morata podpisati vsaj dva pooblaščena podpisnika. Nalog mora temeljiti na sklepu organov stranke, interesne organizacije stranke ali občinskega središča oziroma na sprejetem pravilniku.

Člen 50

(pridobivanje premoženja)

(1) Stranka lahko zaradi pridobivanja dohodka ustanavlja podjetja, vlaga finančna sredstva v podjetja in je soudeležena pri dobičku podjetij v skladu z zakonom. O tem odloča Izvršilni odbor stranke.

(2) Stranka lahko ustanavlja ali soustanavlja tudi občila, fundacije, društva in druge oblike združevanja v skladu z zakonom.

VII. PRENEHANJE

(1) Članstvo v stranki preneha:

Člen 51

(prenehanje članstva)

– prostovoljno po volji člana,

– z izključitvijo.

Člen 52

(prostovoljno prenehanje članstva)

(1) Članstvo v stranki preneha prostovoljno s pisno izjavo člana o izstopu iz stranke.

Člen 53

(prenehanje članstva z izključitvijo)

(1) Član stranke je lahko izključen, če:

• ne upošteva pri svojem delovanju statuta stranke, pravilnikov, poslovnikov, sklepov organov stranke in drugih pravil in zaradi tega nastane stranki bistvena moralna ali materialna škoda;

• pri svojem političnem delu namerno ravna v nasprotju s programom in interesi stranke;

• če se ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev, ki jih za članstvo določa ta statut;

• če se po izvolitvi na funkcijo poslanca ali svetnika ne vključi v poslansko oziroma v svetniško skupino stranke ali iz nje izstopi;

• če kandidira na konkurenčni listi kandidatov;

• če sodeluje pri delu druge politične stranke ali organizacije, katere cilji niso v skladu s programom stranke;

• če s svojimi stališči in delovanjem povzroča politično škodo stranki,

• če so ugotovljeni razlogi iz 3. odstavka 9. člena tega statuta.

(2) Člana stranke lahko na pisno obrazložen predlog katerega koli organa stranke ali območne organizacijske enote izključi Častno razsodišče stranke. Častno razsodišče mora o predlogu za izključitev odločiti najkasneje v roku šestdesetih dni po prejemu tega predloga. Predlagatelj

izključitve ali izključeni član se lahko na sklep Častnega razsodišča v roku petnajstih dni po prejemu tega sklepa pritoži na Svet stranke.

(3) Če bi lahko za izključitev predlagani član z opravljanjem svojih funkcij v stranki še nadalje povzročal politično, moralno ali materialno škodo stranki, lahko IO stranke ali IO občinskega središča stranke, katerega član je, v obdobju od vložitve predloga za izključitev do sprejema sklepa o izključitvi zamrzne za izključitev predlaganemu članu članstvo in vse funkcije v stranki. Članu, ki opravlja voljeno ali imenovano funkcijo v organih države Slovenije ali Evropske unije oziroma v stranki na državni ravni, lahko v primerih iz prejšnjega stavka zamrzne članstvo in funkcije v stranki le IO stranke. V času od sprejema sklepa o izključitvi do njegove pravnomočnosti mirujejo članu vse funkcije ter članstvo v stranki.

(4) Izključeni član se lahko vnovič včlani v stranko le s soglasjem organa stranke, ki je sprejel končni sklep o izključitvi.

Člen 54

(prenehanje delovanja stranke)

(1) Stranka lahko preneha z delovanjem samo, če tako odloči Kongres. Kongres stranke odloča o prenehanju (kakor tudi o spojitvi, pripojitvi ali razdružitvi) stranke z dvotretjinsko večino glasov vseh svojih članov. O predlogu za prenehanje delovanja stranke, ki ga lahko poda Svet stranke, se glasuje poimensko.

(2) Ob prenehanju stranke (kakor tudi ob spojitvi, pripojitvi ali razdružitvi stranke) premoženje, pravice in obveznosti stranke preidejo na pravnega naslednika stranke. Če tega ni, o tem odloča Kongres. Premoženjskopravna razmerja stranke v postopku prenehanja stranke oziroma v primeru izbrisa stranke iz registra je skladno s sklepi Kongresa dolžan realizirati Predsednik stranke.

VIII. PREHODNE DOLOČBE

Člen 55

(sprememba sestave Sveta stranke)

(1) Dokler število članov Sveta stranke iz vrst predsednikov občinskih središč, predsednikov regijskih koordinacij in predsednikov interesnih organizacij stranke ne preseže števila 37, sestavlja Svet stranke tudi 37 voljenih članov, ki jih izvoli Kongres stranke.

(2) Predsedniki občinskih središč, regijskih koordinacij in interesnih organizacij stranke se vključijo v članstvo v Svetu stranke takoj z njihovim imenovanjem.

(3) Funkcija člana Sveta stranke preneha na Kongresu izvoljenim članom Sveta stranke z iztekom mandata, v katerem preneha pogoj iz 1. odstavka tega člena.

Člen 56

(ustanovni kongres)

(1) Ustanovni kongres sestavlja najmanj 101 ustanovitelj stranke.

(2) Potek ustanovnega Kongresa, postopke kandidiranja in volitev organov stranke ter sprejem sklepov in aktov opredeljuje Poslovnik, ki ga sprejme ustanovni Kongres.

IX. KONČNE DOLOČBE

Člen 57

(uporaba načela analogije)

(1) V vseh primerih, ki niso izrecno navedeni v tem statutu, se po načelu analogije smiselno uporabljajo določbe tega statuta.

Člen 58

(rok za uskladitev)

(1) Organi stranke so dolžni v roku 6 mesecev po sprejemu statuta oz. njegovih sprememb in dopolnitev sprejeti akte, ki so v njihovi pristojnosti, oz. jih uskladiti s statutom stranke.

Člen 59

(veljavnost statuta)

(1) Ta statut začne veljati takoj, ko ga sprejme ustanovni Kongres in je stranka vpisana v register političnih strank. Določbe sprejetega statuta se uporabljajo že na ustanovnem Kongresu stranke, v kolikor ni s Poslovnikom določeno drugače.

 Aleš Primc, predsednik