Ukinitev Urada za demografijo je škodljiva, neodgovorna in odraz želje po maščevanju.
V Sloveniji se v zadnjem času čedalje pogosteje v javnosti omenjajo besede demografija, demografska zima, demografska kriza ipd. Za kaj pravzaprav gre? Demografija je veda o prebivalstvu. Ukvarja se s statističnimi podatki npr: o rojstvih, smrtih, starostni in drugih strukturah prebivalstva. Te podatke skuša razlagati ter napovedovati prihodnja gibanja. Vendar pa mora demografija postati še veliko več, ponujati mora rešitve za demografske izzive. Podatkov in trendov namreč ne smemo samo opazovati in analizirati, ampak se mora država truditi, da bodo demografski kazalci čimbolj ugodni. Za to so potrebne ustrezne rešitve in ukrepi. Od tega, kakšna bodo demografska gibanja, je namreč najbolj odvisno, kakšne bodo pokojnine, zdravstveni sistem, kako bo delovalo gospodarstvo itn.
Žal moramo ugotoviti, da demografske številke za Slovenijo niso ugodne. Slovenija že več kot 40 let nima stopnje rodnosti, ki bi zagotavljala naravno obnavljanje prebivalstva. To imenujemo demografska kriza oz. demografska zima. Stopnja, ki statistično zagotavlja naravno obnavljanje prebivalstva je 2,1 (otroka na žensko v rodni dobi), Slovenija ima v zadnjih 20 letih povprečno stopnjo rodnosti samo 1,49. Se pravi, da nam samo v tem obdobju manjka približno 30% otrok, potrebnih za naravno obnavljanje prebivalstva, oz. okoli 160.000 otrok. Če k temu prištejemo, da se je samo v zadnjih 20 letih iz Slovenije v povprečju odselilo v tujino več kot 5.400 državljanov letno, lahko hitro izračunamo, da nam »manjka« v demografskem smislu samo v zadnjih 20 letih okoli 270.000 državljanov.
Boste rekli, kako pa to, da potem število prebivalstva v Sloveniji ne pada, ampak v zadnjih 20 letih celo rahlo narašča (leta 2002 – 1.994.000, leta 2021 – 2.109.000)? Zelo enostaven odgovor. V letu 2002 je bila povprečna starost umrlega 72,3 leta v letu 2021 pa 78,3 leta (ženske v povprečju živijo nekoliko dlje). Se pravi en pomemben razlog, da v zadnjih 20 letih ni prišlo do upada prebivalstva je, da se nam podaljšuje življenjska doba. Drug pomemben razlog pa je priseljevanje. Leta 2008 je v Sloveniji živelo 63.000 tujcev, letos pa 172.000. Zanimivost, leta 2021 je bilo med vsemi rojenimi otroki v Sloveniji 13% novorojenčkov staršev tujcev.
Za sklep. Slovenija ima veliko premalo rojstev za naravno obnavljanje prebivalstva. Podaljšuje se nam življenjska doba. Zaradi obeh razlogov postajamo zelo stara družba. Po starosti državljanov smo med 12 najstarejšimi državami na svetu (vseh držav je okoli 200). Vsi smo veseli, da se življenjska doba podaljšuje. Vsi si želimo dolgega življenja zase, za svoje starše, stare starše in svoje otroke, zato je prav, da razmišljamo, kdo bo za nas skrbel na starost, kdo bo vplačeval za pokojnine, za zdravstveni sistem, kdo nas bo negoval in kdo bo delal, ko mi več ne bomo mogli. Prav tako bo v naslednjih letih, ko bo v naši družbi še veliko več starejših, treba bistveno več kot sedaj nameniti pozornosti starejšim in invalidom ter osebam s posebnimi potrebami. Uvesti bo potrebno še več programov medgeneracijskega sodelovanja, sožitja in sobivanja, odpravljati arhitektonske ovire, načrtno izvajati vse novogradnje prilagojene osebam z oviranostjo, uvajati prilagojene programe vseživljenjskega učenja, družabne aktivnosti, programe ohranjanja vitalnosti, programe sprejemanja in vključevanja v družbo itn.
Želim si, da bi mladi in mlade družine v otrocih še bolj prepoznale svoje življenjsko poslanstvo. Stari starši so v veliki večini velika opora svojim otrokom in vnukom, še posebej ko jih najbolj potrebujejo. Za to jim moramo biti hvaležni in dati vse priznanje. Prav je, da tudi država in družba postaneta še bolj naklonjeni družini – za srečo v naših družinah, za preživetje našega slovenskega naroda, za blaginjo vseh in ohranitev našega načina življenja.
Državna institucija, ki bo načrtno skrbela za demografijo bo morala spet nastati, vendar takrat ne kot urad, ampak kot samostojno ministrstvo.
Aleš Primc