O NAS
ZGODOVINA
2021
1. REDNI KONGRES STRANKE
25. novembra 2021 je potekal 1. redni kongres stranke Glas za otroke in družine, ki je bil zaradi zahtevnih epidemioloških razmer izveden na daljavo.
Na kongresu je bilo izvoljeno novo vodstvo stranke ter člani vseh organov stranke.
Začrtano je bilo delovanje stranke v naslednjih letih, do naslednjega kongresa.
2020
VLADA, SPOŠTUJ BOŽIČ IN SVOJE LJUDI
15. januarja 2021 je pred vlado potekal shod z naslovom Vlada, spoštuj Božič in svoje ljudi, ki sta ga organizirala Metka Zevnik in Aleš Primc. Protestniki so zahtevali odstop državnega sekretarja na ministrstvu za šolstvo Jerneja Štromajerja, ki je javnost razburil z izrekom iz filma Sam doma – “Vesel božič, umazane živali”, ki ga je uporabil kot božično voščilo.
Na shodu so se zbrali, češ da niso »umazane živali«, ker morajo politiki in državni uradniki vedeti, da državljank in državljanov ne smejo žaliti. Zapisali so, da “oseba, ki ljudi, ki praznujejo Božič, imenuje “umazane živali”, ne more biti drugi človek slovenskega šolstva”.
Menijo, da svojih otrok, vnukov in nečakov ne morejo zaupati šolskemu sistemu, ki ga vodijo ljudje kot je Jernej Štromajer, zato so pozivali k njegovemu odstopu.
“Ponižal in napadel je človeško dostojanstvo vseh, ki praznujemo Božič kot krščanski praznik ali tradicijo slovenskega naroda. Voščilo podlega sovraštva je poslal vede in hote. Je odrasel in razume besede, ki jih izgovori ali jih povzame od kod drugod in pošlje v globalni internet,” je dejala Zevnikova, ki je od vlade zahtevala spoštovanje državljanov.
2019
ZMAGA SVOBODE IZRAŽANJA IN PRAVIC NEROJENIH OTROK
V začetku leta je tožilstvo umaknilo vse obtožbe proti dr. Tadeju Strehovcu in s tem je bil krivičen, nezakonit in protiustaven sodni proces končan. Po dolgih mesecih sodnega in tožilskega šikaniranja je dr. Strehovec lahko začel v miru opravljati svoje duhovniško poslanstvo. V soboto, 23. marca 2019, je bila na Brezjah zahvalna sveta maša za zmago dr. Tadeja Strehovca in nerojenih otrok. Po koncu sojenja je dr. Tadej Strehovec dejal: »To je velika zmaga za svobodo izražanja v naši državi, obenem pa tudi velika zmaga za vse zagovornike pravic nerojenih otrok in za vse tiste, ki si prizadevamo za družbo brez vseh oblik nasilja, tudi do nerojenih otrok. Vesel sem, da je to za mano, predvsem sem pa vesel, da se je danes izkazalo, da imamo kristjani in vsi drugi v Sloveniji pravico, da se borimo za življenja nerojenih otrok ter, da nas država pri tem ne sme ovirati. To je pomemben dan za nerojene otroke in matere v stiskah v Sloveniji. Osebno lahko rečem, da bom nadaljeval s svojimi prizadevanji za nerojene otroke. Na tej poti zame ni umika, tudi za ceno še veliko večjega stresa in trpljenja, kot sem ga doživljal v zadnjih mesecih tega nezakonitega sodnega procesa. Hvala vsem, ki se borite za življenja nerojenih otrok in pomagate njihovim materam v stiski. Hvala vsem, ki ste mi stali ob strani. Vaša podpora mi je ves ta čas veliko pomenila. «Aleš Primc, vodja koordinacije ‘Mi ne sodimo, mi pomagamo’, se je ob tem zahvalil vsem podpornikom, ki so spremljali dr. Strehovca na njegovi trnjevi poti: vsem, ki so hodili na shode; pravnim strokovnjakom; vsem, ki so molili na celonočnih bdenjih, po župnijah, manjših skupinah ali doma; vsem, ki so darovali svoje trpljenje v ta namen: »Dr. Tadej Strehovec je s svojim pogumom in pokončno držo zgled celi Sloveniji in svetu. Način, kako dostojanstveno in vztrajno se bori za nerojene otroke, v meni zbuja veliko spoštovanje. Vztrajati moramo na pravični poti. Ne smemo se bati. Boriti se je treba za pravice, saj sicer hitro ostanejo samo mrtva črka na papirju.«
Pod okriljem združenja Glas starih staršev Slovenije, ki mu predseduje Metka Zevnik, je v soboto, 28. septembra 2019, v Antonovem domu na Viču v Ljubljani potekalo pogovorno omizje »NE evtanaziji in DA pravici do paliativne oskrbe«, ki ga je vodila Metka Zevnik. Svoja stališča so predstavili: msgr. dr. Anton Stres, filozof, teolog, upokojeni ljubljanski nadškof in metropolit, predsednik Komisije pravičnost in mir pri SŠK, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani; prof. dr. Boštjan M.Zupančič, pravnik, filozof, publicist, dolgoletni sodnik Ustavnega sodišča RS in sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu; doc. dr. Andrej Naglič, pravnik, strokovnjak na področju mednarodnega in cerkvenega prava; mag. Mateja Lopuh, dr. med.,specialistka iz anesteziologije in intenzivne terapije, vodja Centra za interdisciplinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo v Splošni bolnišnici Jesenice; sestra Emanuela Žerdin, dipl. teologinja in med. sestra, redovnica, sodelavka hospica; France Cukjati, dr. med., teolog, politik, dolgoletni poslanec ter predsednik Državnega zbora RS; primarij Tone Kunstelj, dr.med.,pediater.
2018
DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE IN SVOBODA GOVORA
V začetku leta, 22. januarja 2018, je bila z oprostilno sodbo v procesu proti socialnemu delavcu Franciju Donku, ki so ga krivično sodno preganjali zaradi njegovega nesebičnega javnega zavzemanja za vrnitev koroških dečkov starima staršema, dosežena pomembna zmaga v prizadevanjih za odpravo zlorab vladavine prava. »Na mariborskem okrožnem sodišču smo danes zagovorniki otrok, družin in starih staršev dosegli pomembno zmago pri zavzemanju za spoštovanje družinskih vezi med starimi starši in vnuki, ki včasih ostanejo brez obeh staršev. S sodelavci iz stranke Glas za otroke in družine sem se pred dvema letoma izpostavil za nemočna koroška dečka, babico in dedka ter njihovo pravico do družinskega življenja, zato me je odvetnica CSD Velenje in Slovenj Gradec na podlagi mojih člankov in javnega delovanja ovadila žaljive obdolžitve,« je povedal Franci Donko, član vodstva stranke Glas za otroke in družine.
V dvojno volilno leto, z državnozborskimi in lokalnimi volitvami, je stranka Glas za otroke in družine vstopila z resno namero, da ponudi sistemske rešitve in človeški potencial za oblikovanje prihodnosti Slovenije, ki bo bolj prijazna do otrok in družin. Skupaj s politično stranko Nova ljudska stranka Slovenije se je marca 2018 povezala v koalicijo Kangler & Primc – Združena desnica, da bi skupaj oblikovali program dela in pripravili kandidatne liste. Med najpomembnejšimi ključnimi skupnimi programskimi zavezami sta bili izpostavljeni skrb za družino in vzpostavitev pravne države. V pripravah na junijske državnozborske volitve je 5. aprila 2018 v Pivki potekala Javna tribuna ‘Graditelji slovenske pomladi, Pivka vas pričakuje’, na kateri so gostujoči sogovorniki Janez Janša, Aleš Primc in Franc Kangler, s katerimi je pogovor vodila Metka Zevnik, odstrli mnoge izzive, pred katerimi stoji Slovenija in pokazali kakšne rešitve vidijo za njen uspešen nadaljni razvoj. Kandidati za poslance v državnem zboru so se pogumno vključili v utrip življenja v njihovih volilnih okrajih. Potekalo je živahno zbiranje podpisov podpore listam kandidatov Združene desnice za volitve poslancev v Državni zbor RS.
Volilna komisija je zavrnila kandidatni listi v kranjski in novomeški volilni enoti z navedbo, da je bilo na listo uvrščen premajhen delež žensk. Strankini kandidati so se pritožili na vrhovno in nato še na ustavno sodišče, a je bila pritožba zavrnjena. Iz tega razloga se je stranka Glas za otroke in družine odločila, da odstopi od državnozborskih volitev v vseh volilnih enotah in je svoje volivce pozvala, naj volijo SDS ali kakšno drugo pomladno stranko, ki lahko pride v državni zbor. Ob tem je predsednik stranke Aleš Primc spodbudil svoje sodelavce: »To ni umik, ampak delo na drugačen način, kot smo mislili, za zmago desnice na volitvah. To je naša dolžnost do volitev, po volitvah pa v boj naprej v novih razmerah. Slovenija nas rabi, mi pa rabimo zaveznike za izvajanje našega programa. Narediti moramo vse, da bomo imeli po volitvah čim več zaveznikov, če že svojih poslancev ne moremo imeti. Če nam je do skrajnosti zmanjšana možnost, da bi imeli poslance, ne rabimo sami zmanjševati možnosti, da bi imeli zaveznike. Iz perspektive po volitvah bo vsem današnja odločitev izgledala drugače. Ponosno glavo pokonci! Gremo samo naprej!«
Konec septembra 2018 se je oblikovala koordinacija ‘Mi ne sodimo, mi pomagamo!’, ki je pripravila Peticijo podpore zagovorniku nerojenih otrok in krivično sodno preganjanemu dr. Tadeju Strehovcu, tedanjemu tajniku Slovenske škofovske konference. Okrožno državno tožilstvo mu je očitalo spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti z objavami na portalu 24kul.si. Po krivici je bil sodno preganjan zgolj zato, ker se zavzema za pravico kristjanov, da javno molijo po svojih namenih in ker se zavzema za spoštovanje temeljnih pravic rojenih in nerojenih otrok. Ugledni evropski in slovenski pravnik dr. Boštjan M. Zupančič je v svojem pravnem memorandum zapisal, da gre v tem primeru za montiran sodni proces, ki temelji na krivičnem obtožnem predlogu okrožnega državnega tožilca brez slehernih materialnih dokazov. V peticiji je bilo jasno izraženo sporočilo, da je potrebno spoštovati pravico, da vsak od nas lahko svobodno pove kaj misli in se zavzema za svoje vrednote.
2017
USTANOVITEV STRANKE, KREKOVO LETO
Na materinski dan, 25. marca 2017, je bil v Stari Loki ustanovni kongres stranke Glas za otroke in družine. Za predsednika stranke je bil izvoljen Aleš Primc, za podpredsednico Metka Zevnik. Na kongresu, ki se je začel s sveto mašo v župnijski cerkvi sv. Jurija, je bil sprejet program stranke, v katerem so v ospredju družina, spoštovanje mater in očetov, kultura, delo, krščanske vrednote.
Aktivno udejstvovanje v politiki je Aleš Primc napovedal že na dan razglasitve rezultatov referenduma o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, o katerem so državljani in državljanke odločali decembra 2015, kot vodja koalicije ‘Za otroke gre’, ki je vodila kampanjo za izvedbo referenduma. Maja 2016 se je koalicija preimenovala v Gibanje za otroke in družine. Od tedaj je bilo gibanje v družbi prepoznavno zlasti po prizadevanjih za spremembe na področju družinske politike, med drugim v delu, ki se nanaša na vlogo starih staršev pri skrbništvu nad otroki.
Ob ustanovitvi stranke je bilo poudarjeno načelo »štirikrat več za Slovenijo: več spoštovanja mam in očetov, več otrok, višje plače in pokojnine«. Mama in oče sta naravni prostor rojstva otroka, poseganje po življenju nerojenih otrok, bolnih in ostarelih pa je nesprejemljivo. Slovenski zdravstveni in pokojninski sistem ter slovenska kultura lahko preživijo samo ob bistveno večji rodnosti, kot jo imamo danes. Vsi delavci morajo za svoje delo dobiti pošteno plačilo, ki zadostuje najmanj za dostojno življenje. V gospodarstvu in šolstvu je treba zagotoviti razmere, da se bodo mladi lahko zaposlili v Sloveniji in ne odhajali v tujino. Starim staršem in upokojencem mora družba priznati njihov izjemen pomen ter jim omogočiti ustvarjalno življenje in varno starost. Potrebno je vzpostaviti pravično in učinkovito pravosodje ter ponovno uvesti obvezno samoobrambno usposabljanje za fante.
Stranka Glas za otroke in družine je družinska stranko z vizijo – s Krekovo vizijo gospodarskega, socialnega in kulturnega življenja, ki prinaša dodano vrednost v slovenski politični prostor, saj se zavzema za pristne, tradicionalne vrednote, ki narod ohranjajo pri življenju.
Na Krekovem taboru v Selcih nad Škofjo Loko, 1. oktobra 2017, smo počastili spomin na duhovnika, politika, socialnega delavca in voditelja dr. Janeza Evangelista Kreka, ki je tlakoval pota razvoja slovenskega naroda na duhovnem, kulturnem, družbeno-političnem in gospodarsko-socialnem področju ter bistveno oblikoval narodovo samozavest in sooblikoval usodne narodno-politične odločitve. To je bil eden v nizu različnih dogodkov, ki so se širom Slovenije odvijali ob 100. obletnici njegove smrti. Krekovo leto(1917 – 2017) je bilo razglašeno 27. novembra 2016, na dan spomina na njegovo rojstvo, s sveto mašo in polaganjem venca na Žalah v Ljubljani.
V volilni kampanji za predsednika Republike Slovenije, ki so bile v nedeljo, 22. oktobra 2017, se je predsedniška kandidatka stranke Glas za otroke in družine Angelca Likovič z besedo pogumno zavzela za svetost človeškega življenja od spočetja do naravne smrti.
2015
Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o Zakonski zvezi in družinskih razmerjih,
Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o Zakonski zvezi in družinskih razmerjih, s kratico ZZZDR, je potekal v Sloveniji 20. decembra 2015. 3. marca 2015 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o spremembah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih(ZZZDR-D), po katerem je zakonska zveza z zakonom urejena življenjska zveza dveh oseb (prej moža in žene). Novela zakona bi omogočila zakonsko zvezo istospolnim parom, tudi istospolne zunajzakonske skupnosti bi se obravnavale enako kot raznospolne.
Da bi preprečili spremembo, so pobudniki referenduma pod vodstvom Aleša Primca in civilnega združenja Za otroke gre zbrali 48.145 podpisov (od potrebnih 40.000, ki so pogoj za izvedbo referenduma).
Državni zbor je 16. marca referendum zavrnil, saj po 90. členu Ustave Republike Slovenije ni dopustno razpisati referenduma o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ustavno sodišče je 21. oktobra sklep Državnega zbora razveljavilo, nakar je Državni zbor 4. novembra sprejel odlok o razpisu referenduma. Izveden je bil 20.12.2015.
Referendum je bil uspešen in zakon zavrnjen, uradni rezultati so bili razglašeni 16. februarja 2016. Proti noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je glasovalo dobrih 63 odstotkov volilcev, ki so se udeležili referenduma, oziroma več kot 390.000 volilnih upravičencev.
To je bil drugi referendum po sprejetju nove referendumske zakonodaje, po kateri je referendum uspešen, če proti sprejetju zakona glasuje večina glasujočih in vsaj 20 % vseh volilnih upravičencev. Referendum je na ta način bil tudi prvi, ki je uspešno razveljavil zakon, sprejet v Državnem zboru.
Zakaj Družinski zakonik ni sprejemljiv:
- Interes otrok
Usmerjevalni odbor za bioetiko Sveta Evrope je jasno zapisal, da pravica imeti otroka kot splošna človekova pravica ne obstaja. Otrok pa ima legitimen in pomemben interes, da ima očeta in mater in da dva očeta ali dve materi ali samski roditelj, tega interesa ne morejo zadovoljiti. Svobodna izbira v zadevah spolnosti in reprodukcije ne more biti neomejena. Številne omejitve so potrebne zaradi varstva interesov otrok, posameznikov in družin.
- Novi Družinski zakonik ne ščiti družine in otrok
Družina je naravna in temeljna celica, zakonska zveza pa je pravica, ki se nanaša na odnos med moškim in žensko, je jasno definirano v 16. členu Splošne deklaracije človekovih pravic Združenih narodov. Namen novega DZ ni več za snovanje družine v posebnem družbenem varstvu naravnega otrokovega spočetja, rojstva in življenja, ampak predvsem v zadovoljevanju osebnih želja istospolnih partnerjev. Novi DZ ne upošteva bioloških, antropoloških, psiholoških, medicinskih spoznanj, ki bistveno vplivajo na otrokovo samopodobo, spolno identiteto in psihosocialni razvoj. Izenačiti želijo nekaj, kar biološko ni mogoče! Iz medicinsko etičnega stališča je izjemno sporen prav 60. člen DZ, ki omogoča svobodno rojevanje otrok v istospolnih skupnostih in členi o posvojitvah otrok v te skupnosti (nebioloških, ampak katerih koli otrok). Istospolni partnerji pa lahko pridejo do otrok samo s pomočjo umetne oploditve in nadomestnega materinstva.
- Mednarodni dokumenti izrecno določajo, da pravica sklenitve zakonske zveze pripada moškemu in ženski
Sodišče EU za človekove pravice (2010) je razsodilo, da je zakonska zveza skupnost moškega in ženske ter da posvojitve otrok v skupnosti očeta in matere ne predstavlja kršenja človekovih pravic. Ne gre za diskriminacijo zaradi spolne usmerjenosti in kratenja njihovih človekovih pravic. Gre za strokovne, etično-moralne razloge, za korist otrok, zaščito njihove naravne in elementarne pravice imeti očeta in mater. Pravica do zakonske zveze, varovanja družine, materinstva in očetovstva, otrok in mladine je v naši Ustavi (53. člen) primerljivo urejeno kot v Konvenciji Sveta EU o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki je tudi zapisalo, da Konvencija sveta EU ščiti tradicionalno obliko zakonske zveze, kot skupnost moškega in ženske in se ta pravica ne razteza na druge oblike življenjskih skupnosti odraslih.
- Pogled EU na demografske trende
Ultraliberalizacija družine dokazano negativno vpliva na demografske razmere. Glavna vzroka demografskih sprememb sta nizka stopnja rodnosti in staranje prebivalstva. Priseljevanje je le delna kratkotrajna rešitev. EU se tega zaveda, zato je sprejela Resolucijo februarja 2008 P6TA (2008) 0066- Demografska prihodnost EU, ki nalaga nacionalnim parlamentom, da je potrebno zaščititi materinstvo in očetovstvo, zagotoviti socialno in ekonomsko podporo družinam in sprejeti nacionalne ukrepe, ki bodo ženskam in moškim omogočale lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Slovenija je med državami z najslabšo demografsko sliko na svetu, če pogledamo rodnost, povprečno starost in število mladih upokojencev. Družina moškega in ženske je tudi edina oblika skupnosti, ki je samozadostna za reprodukcijo človeštva, zato mora biti še posebno varovana in zaščitena.
https://www.druzina.si/clanek/zakaj-druzinski-zakonik-ni-sprejemljiv
2014
ODBOR 2014
Kot odziv na razsodbo montiranega sodnega in političnega procesa v zadevi Patria, po kateri je 20. junija 2014 začel na Dobu prestajati zaporno kazen Janez Janša, vodja tedanje opozicije, je bilo ustanovljeno civilno-družbeno gibanje Odbor za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščih – Odbor 2014 z namenom uresničitve naslednjih ciljev:
- Sprejem takojšnje odločitve Vrhovnega sodišča o prekinitvi zaporne kazni za Janeza Janšo.
- Odprava neustavne, nezakonite in nepravične sodbe v zadevi Patria.
- Dejanska vzpostavitev vladavine prava, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter uveljavitev demokratične države.
V organizaciji Odbora 2014, ki mu je na začetku predsedoval Damir Črnčec, kasneje pa je predsedstvo prevzel Aleš Primc, so vsak dan pred okrožnim oz. vrhovnim sodiščem v Ljubljani potekali shodi za pravico, resnico in pravno državo pod geslom ‘Mirno in dostojanstveno, vendar odločno in nepopustljivo’. Po izpustitvi Janeza Janše iz zapora 12. decembra 2014 so vztrajniki, kot so se imenovali udeleženci in podporniki Odbora 2014, s shodi nadaljevali s ciljem doseči korenitejše reforme v sodstvu kot so večja preglednost in odgovornost sodnikov ter to, da se s sodniških mest odstrani sodnike, ki so kršili človekove pravice. Po besedah Aleša Primca je bil namen shodov tudi »preprečiti, da bi se to, kar se je zgodilo predsedniku SDS Janezu Janšu, zgodilo še komu izmed nas. To, da nekoga deset let vlačijo po sodišču brez enega samega dokaza, je nesprejemljivo.« Med drugim so vztrajniki zahtevali odstop generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja, predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše in pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča.
Na dan 2. obletnice delovanja Odbora 2014, 20. junija 2016, je Aleš Primc, predsednik Odbora za varstvo človekovih pravic – Odbora 2014, spomnil: »Odbor 2014 je v dveh letih pripravil 225 shodov pred vrhovnim sodiščem, od tega 166 vsakodnevnih. Vseh 225 shodov je bilo izvedenih brez incidenta, ki bi ga povzročili vztrajnice in vztrajniki. Na shodih se je zvrstilo preko 300 različnih govorcev. Do izpustitve Janeza Janše iz zapora, 12. decembra 2014, so shodi potekali vsak dan, po izpustitvi pa tedensko. V povprečju se je shodov udeleževalo okoli 300 ljudi. To je ne le za slovenske razmere, ampak v evropskem merilu, zgodovinsko in rekordno prizadevanje za spoštovanje človekovih pravic v sodnih postopkih.« Vir: http://24kul.si/odbor-2014-
2012
Naknadni zakonodajni referendum 25.3.2012
Družinski zakonik je slovenski zakonik, ki zaobjema reformo družinskega prava.
Državni zbor Republike Slovenije ga je sprejel 16. junija 2011. Zaradi predvidene legalizacije posvojitev otrok v istospolne skupnosti in mnogih drugih spornih rešitev v sprejetem Zakoniku je Civilna iniciativa za družino in pravice otrok pod vodstvom Aleša Primca vložila zahtevo za razpis naknadnega referenduma, s katerim bi zavrgli sprejeti zakon.
Civilna iniciativa za družino in pravice otrok je 1. septembra 2011 pričela z zbiranjem podpisov za referendum proti sprejemu Družinskega zakonika.
Državni zbor je 2.9.2011 na Ustavno sodišče naslovil zahtevo za obravnavanje o skladnosti izvedbe referenduma o Družinskem zakoniku z ustavo, zato je bilo zbiranje podpisov ustavljeno, zbranih pa je bilo že 27.000 od 40.000 potrebnih podpisov.
Ustavno sodišče je zahtevo za presojo 27. decembra 2011 zavrglo in se do vsebine zakonika ni opredeljevalo. Po presoji Ustavnega sodišča je Civilna iniciativa nadaljevala z zbiranjem podpisov in jih 6. januarja 2012 zbrala zadostno število. 6. februarja 2012 je Civilna iniciativa za družino in pravice otrok vložila podpise, zbrane za razpis referenduma v DZ, ki je potem razpisalo izvedbo referenduma 25.3.2012.
Pred referendumom je družinski zakonik podprlo več slovenskih strokovnih organizacij: Zbornica kliničnih psihologov, Oddelek za socialno pedagogiko in katedra za psihologijo Pedagoške fakultete v Ljubljani in Društvo psihologov.
Referendum je bil izveden 25. marca 2012. Za Družinski zakonik je glasovalo 45 % volivcev, proti pa 55 % volivcev. Udeležba je bila 30-odstotna.
Zakaj smo glasovali proti Družinskemu zakoniku:
– proti, ker življenski skupnosti med moškim in žensko ne priznava pomena, ki ga ima za obstoj družbe (možnost zasnovanja družine) in jo izenačuje z drugimi skupnostmi, ki same ne morejo posredovati življenja
– proti, ker zanemarja otrokove koristi in daje prednost interesom odraslih, še posebej homoseksualcev. Nekaterim otrokom odvzema pravico do identitete in poznavanja pravih staršev.
– proti, ker odpira pot do posvojitve katerega koli otroka v istospolne skupnosti in take otroke načrtno prikrajša za očeta in mam
– proti, ker vsebuje podlago za uzakonitev umetne oploditve za lezbijke in trgovino z otroki
– proti, ker ne priznava, da je velika otrokova korist, da je deležen materine in očetove skrbi in ljubezni, ter da se mama in oče med seboj spoštujeta in imata urejene odnose, če živita skupaj ali ne
– proti, ker odpira možnosti, da bodo naše otroke v šolah učili, da spol ni biološka danost, da starši nismo pomembni, da naj čim več eksperimentirajo različne spolne prakse, kot se je nezakonito že dogajalo preko delavnic, ki jih je v mnogih šolah brez vedenja in soglasja staršev izvajala Amnesty international Slovenija
– proti ker daje Centrom za socialno delo pooblastilo, da bi lahko otroke samovoljno zasliševali o razmerah v družini brez vednosti in soglasja staršev, ki ne bi imeli niti možnosti vpogleda v zapisnike. To odpira velike možnosti zlorab in neupravičenih posegov države v družine.
https://katoliska-cerkev.si/druzinski-zakonik-je-slab-zato-bomo-sli-na-referendum-in-glasovali-proti
2001
2001 - naknadni zakonodajni referendum o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo
Zakon o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo je bil sprejet leta 2000 v času vlade Andreja Bajuka.
Vlada Janeza Drnovška je 19.aprila 2001 sprejela novo novelo zakona, ki je med drugim dovoljevala umetno oploditev žensk brez partnerja, omogočila uvoz spolnih celic in spremenila sestavo pristojne komisije za oploditev z biomedicinsko pomočjo.
Skupina volivcev s prvopodpisanim Dominikom Frelihom je začela zbirati podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo.
Nasprotnikom se je predvsem zdela sporna določba nove različice zakona, ki bi ženskam brez partnerja, ki bi sicer lahko zanosile po naravni poti, dovoljevala umetno oploditev.
En teden po sprejetju nove različice zakona je 34 poslancev zahtevalo referendumsko presoje novega zakona, zato je 3. maja je državni zbor sprejel odlok za naknadno referendumsko presojo novega zakona; datum izvedbe referenduma je bil določen za 17. junij.
Referendumsko vprašanje se je glasilo “Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (EPA 1318-II), sprejet v Državnem zboru dne 19.04.2001?” Volilci so se na glasovalnicah opredelili kot “za” ali “proti”.
Na referendumu, ki je bil skladno z odlokom DZ izveden 17.junija 2001, bile s 72,36 % glasov proti zavrnjene spremembe zakona o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Referenduma se je udeležilo 567.878 (35,66 %) volivcev.
Čeprav je velika večina volilcev dopolnitve zakona za umetno oplojevanje žensk brez partnerja zavrnila, so posamezniki in stranke leve politične usmeritve tudi naprej poskušale spremeniti veljaven zakon.
Vlogo za ustavno presojo zakona je vložila posameznica z diagnosticirano neplodnostjo. Vlogo je Ustavno sodišče februarja 2013 zavrglo, ker vlagateljici ni uspelo izkazati pravnega interesa, ki bi moral oseben in konkreten.
Marca 2013 je skupina 38 poslancev iz strank SD, PS, DeSUS in DL zahtevalo ustavno presojo zakona, a je ustavno sodišče zahtevo zavrglo, ker je vlagateljem zaradi volitev še pred ustavno presojo prenehal poslanski mandat, zaradi česar niso več imeli pravnega interesa.
Decembra 2014 je 61 poslancev iz strank SD, SMC, ZaAB, ZL in DeSUS zahtevalo oceno ustavnosti zakona o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Po mnenju predlagateljev je bilo osem členov zakona v neskladju s 55. členom Ustave RS, ki določuje svobodno odločanje o rojstvu otrok in državi nalaga dolžnost zagotavljanja možnosti uresničevanja te svoboščine. Zakon naj bi bil tudi v neskladju s 14. členom Ustave (ki določa enakost pred zakonom) in 34. členom Ustave (ki določa pravico posameznikov do osebnega dostojanstva in varnosti). Po besedah vlagateljev naj bi bilo sporno stališče nasprotnikov sprememb zakona iz leta 2001, ki so samskim ženskam odrekali pravico do umetne oploditve, saj so ti samovoljno presodili, da bi s tem nastala nepopolna družina. Takšno opredeljevanje naj bi bilo diskriminatorno do enostarševskih družin. Ustavno sodišče je decembra 2016 z 7 glasovi (od 8) zahtevo za presojo zavrglo; US je namreč – nanašajoč na določbe zakona o ustavnem sodišču – navedlo, da so imeli vlagatelji zadosti glasov, da bi lahko domnevne neustavnosti odpravili lastnoročno, če so menili, da obstajajo, namesto da so presodbo prelagali na US.
Zakonsko presojo ustavnosti zakona je oktobra 2020 ponovno vložila stranka Levica s sopodpisniki iz strank SAB, SD in LMŠ. Po mnenju vlagateljev naj bi bila obstoječa zakonodaja diskriminatorna do samskih žensk in zato protiustavna, kljub trem predhodnim zahtevam za presojo ustavnosti pa se US do zakona nikoli ni vsebinsko opredelilo; zahteve je v vseh primerih zavrnilo zaradi postopkovnih razlogov. Državni zbor je prav tako v vmesnem času sprejel spremembe zakona o ustavnem sodišču, zaradi katerih bo moralo US zahteve za ustavno presojo po novem obravnavati tudi, če vlagateljem do obravnave poteče poslanski mandat.
Februarja 2021 je ustavno sodišče kot neustavno razveljavilo člen zakona, ki umetno oploditev prepoveduje za ženske po 43. letu starosti. Zahtevo za ustavno presojo je vložila pritožnica, ki ji je ZZZS zavrnil povračilo stroškov umetne oploditve v tujini.