Aleš Primc: »Glasujte proti Jankovićevi zastrupitvi pitne vode«
Aleš Primc je v politiki in civilni družbi že dolgo prepoznaven obraz. Ljubljančan dolenjskih korenin je bil v zadnjem mandatu član ljubljanskega mestnega sveta, ki je redno skliceval protestne zbore proti gradnji kanala C0, aktiven pa je še na mnogih drugih področjih. Referendum o evtanaziji, pri katerem je odigral zelo vidno vlogo, so zagovorniki zastrupljanja bolnikov hoteli izpodbijati na Ustavnem sodišču RS, vendar brez uspeha.
Dovolite, da vam najprej čestitam za zmago na ustavnem sodišču glede referenduma o evtanaziji. Novica je šla kar mimo medijev. Največja, RTV Slovenija in POP TV, o tem sploh nista poročala …
Aleš Primc: Hvala lepa. Referendumska zmaga bolnikov, invalidov in upokojencev je s tem potrjena in tega sem zelo vesel. Hvala vsem, ki ste na referendumu glasovali proti, hvala vsem, ki ste kakor koli pomagali z zbiranjem podpisov in v referendumski kampanji. Ta boj smo bili natanko pred enim letom. Imam še živ spomin na tisti zelo razburljiv čas.
Smo pred pomembnim dnevom odločitve: županskimi volitvami v Ljubljani. V kandidaturo za župana se podajate drugič. Pred štirimi leti je Zoran Janković zmagal v prvem krogu, vi pa ste dobili največ glasov med desnimi kandidati. Kakšen rezultat pričakujete?
Jankovića ogromno ljudi ne mara več. Zameril se je tudi tisočem, ki so ga do zdaj volili. Ključno pa je, da gredo naši bralke in bralci vsi voliti, da ne ostanejo doma in da spodbudijo tudi druge, da bodo šli. To je zdaj najbolj pomembno. Gremo korak za korakom. V prvem krogu je cilj, da pridem v drugi krog in da naša odlična lista Aleš Primc – Glas za otroke in družine dobi čim več glasov. To je zelo pomembno. Kajti mestni svet je mestni parlament, ki odloča o pomembnih stvareh: kam bo šlo okoli pol miljarde EUR občinskega proračuna, o prostorskih planih, prometni ureditvi, cenah vrtcev, itn. Potem pa sledi drugi krog, kjer bi bil rad z Zoranom Jankovićem, eden na enega. Tega se zelo veselim, ker se tam Janković ne bo več mogel skrivati v množici kandidatov. V zadnjih štirih letih sem bil vsak dan med ljudmi in se boril za čisto pitno vodo, za ureditev stanovanjskih sosesk, za bolnike, starejše, invalide in družine. Ljubljančani vedo, kdo je bil ob njih in delal zanje ves ta čas, tudi ko ni bilo volitev.
Ko sva se nazadnje pogovarjala, ste rekli: »Jaz bom kandidiral. In grem na zmago.« In da se teroriziranje ljudi mora končati.
Ljudje imajo dovolj Jankovićeve elite, ki vidi samo drage megalomanske projekte in svoje provizije, ne vidi pa človeka. Ne zanima je starejša gospa, ki je brez dvigala ujeta v četrtem nadstropju. Ne vidi bolnika brez osebnega zdravnika. Ne vidi mater in očetov, ki z dojenčkom ne morejo do pediatra. Ne vidi invalida, ki pade zaradi arhitektonskih ovir. Ne vidi ljudi, ki vsak dan izgubljajo tisoče dragocenih ur v prometnih zastojih, in tako naprej. Ko pa se ljudje uprejo njeni samovolji, jih kruto terorizira. Janković ljudi ne samo da ne posluša, ampak jih kaznuje, jim grozi in daje vedeti, da nimajo nobene besede. To se mora končati. Jaz hočem občino, ki bo ljudem služila. In to prinašam jaz.
Boj proti krivicam vam ni tuj. Bili ste prvi obraz Odbora 2014, ki se je boril proti krivicam v pravosodju. Verjetno se strinjate, da bi se moralo sodstvo ukvarjati predvsem s korupcijo in ne s političnim obračunavanjem?
Vesel sem, da sem bil v letih 2014–2017 zelo aktiven v Odboru 2014. Odbor 2014 je imel dve nalogi. Prva je bila, da osvobodimo Janeza Janšo iz krivičnega, nezakonitega in protiustavnega zapora. In to nam je, hvala Bogu, uspelo. Takrat je bil načrt Kučana, da Janeza Janšo dokončno umaknejo iz slovenske politike. Ta podel načrt smo jim preprečili. Od takrat je Janez Janša že drugič postal predsednik vlade. Hvala vsem, ki ste se udeleževali aktivnosti Odbora 2014 in s tem prispevali, da smo bili uspešni. Druga naloga, ki smo si jo zadali, pa je bila, da bi slovensko sodstvo postalo pravično, neodvisno, javno in pregledno. To delo še zdaleč ni končano. Nekaj korakov v pravo smer je sicer bilo izvedenih, vendar ne dovolj. Tukaj moram reči, da veliko pričakujem od zdajšnje vlade. Sodstvo mora preganjati kriminal in korupcijo ne glede na to, kdo je storilec, kateri stranki pripada in koliko vplivnih ljudi pozna. Nihče ne sme biti nedotakljiv, nihče pa tudi ne sme biti preganjan zato, ker je politično moteč. Janković se razglaša za vrhunskega menedžerja, in to ob tem, da smo morali ljudje pokriti milijone evrov njegovih dolgov.
Katere so vaše glavne programske prioritete?
Moja prva prioriteta je navaden človek s težavami, ki jih ima v svoji soseski: da vsak dan izgublja ure v prometu, da ne more do zdravnika, da nima dvigala, ali pa mlad par, ki ne more do stanovanja ipd. Še posebej v kampanji, v svojem dosedanjem in tudi prihodnjem delu postavljam v ospredje bolnike, starejše, invalide ter osebe s posebnimi potrebami. To so skupine, ki najbolj potrebujejo podporo, ki se same za svoje pravice težko borijo in na katere politiki običajno pozabijo. Jaz sem drugačen. Jaz njihove težave in probleme postavljam v središče. Hočem biti župan tudi primestja in prelepega ljubljanskega podeželja. Za nekatere županske kandidate se Ljubljana konča v centru in morda še v kakšni večji soseski, jaz pa hočem, da se razvoj mesta pozna povsod: od Tacna, Šmartnega, Rašice in Gameljn na severu, Črnuč in Šentjakoba na severovzhodu, prek Mednega, Stanežič, Guncelj in Toškega Čela na zahodu, Kozarij, Stranske vasi, Črne vasi in Lip na jugu do Orl, Podgrada, Zadvora, Sostra, Besnice, Janč in Prežganja na vzhodu ter vse vmes. Ljudje tam ne smejo biti Ljubljančani samo takrat, ko plačujejo občinske obveznosti.
Katere so vaše konkretne obljube?
Zagotovili bomo zdravstveno oskrbo ljudem brez osebnega zdravnika in otrokom brez pediatra. Občina bo z 20 milijoni evrov podprla vgradnjo dvigal v starejše bloke. Dvigalo ni razkošje. Je standard, kakovost bivanja in enaka možnost, da gre človek iz svojega stanovanja med ljudi. Za ureditev parkirišč in komunalne infrastrukture v stanovanjskih soseskah bomo namenili 60 milijonov evrov. Uvedli bomo 17 milijonov evrov participativnega proračuna na leto, o katerem bodo odločali prebivalci posameznih sosesk. Prometni kolaps bomo rešili s hitro mestno železnico oziroma ljubljanskim metrojem na obstoječih železniških tirih. Tovorni tranzitni promet pa bomo umaknili iz mesta na železniško obvoznico. S spremembo občinskega prostorskega načrta bomo omogočili, da bodo lahko ljudje zdajšnja neuporabna podstrešja preuredili v čudovita mansardna stanovanja. Cevi kanala C0 bomo odstranili z vodovarstvenega območja in s tem trajno zaščitili čisto pitno vodo. Bistveno bomo povečali tudi vlaganja v razvoj podeželja in kmetijstva. Janković za kmetijstvo ter ohranjanje in razvoj podeželja namenja samo 125.000 evrov, in še to po zapletenih birokratskih postopkih. Ta sredstva bom povečal za desetkrat, na najmanj 1.250.000 evrov na leto. Ponovno bomo pripeljali tudi Kmečko ohcet, ki je bila nekoč ena največjih prireditev v Ljubljani, ko so prestolnico preplavile čudovite slovenske narodne noše. S tem bomo povezali mesto in podeželje ter znova pokazali spoštovanje do slovenske kmečke in podeželske tradicije. Ustavili bomo izjemno drage, nevarne in nepotrebne naložbe, npr. sežigalnico na Barju in garažno hišo pod tržnico. S prihranki, ki jih bomo ustvarili, ker ne bomo izvedli omenjenih nekoristnih in superdragih projektov in ker ne bo desetodstotnih provizij, bomo imeli več kot dovolj denarja za izvedbo navedenih in mnogih drugih projektov.
Županovanje v Ljubljani je izziv tudi zato, ker v mesto vsak dan prihajajo ljudje iz drugih krajev. Prometne vpadnice se v jutranjih urah dušijo v prometu.
V Ljubljano pride vsak dan okoli 140.000 ljudi iz drugih delov Slovenije. Povprečno število oseb v avtomobilu je 1,15, kar je zelo malo. Koristno bi bilo, če bi se ti ljudje uspeli dogovoriti, da bi se jih več vozilo v enem avtu. Kar nekaj tega je že opaziti, vendar še vedno premalo, čeprav bi bilo to tudi zanje ceneje. V Ljubljano se torej vsak dan z avtomobilom pripelje skoraj pol toliko ljudi, kot jih v njej živi, s tem pa dobimo še dodatnih 130.000 avtomobilov, ki morajo biti nekje parkirani. Zakaj je to tako? Zato, ker Janković v 20 letih ni uredil prometne infrastrukture. Človeku, ki je 40 kilometrov od Rima, Pariza ali Londona, ne pride na misel, da bi se v ta mesta peljal z avtomobilom, saj imajo odličen primestni in mestni promet, ki je hitrejši in cenejši. In da ne boste rekli, da so to mesta, neprimerljiva z Ljubljano: bil sem na primer na olimpijskih igrah v mestu Lille, kjer je igrala naša rokometna reprezentanca. Veliko je kot Ljubljana, a tam v največjih prometnih konicah ni zastojev, saj imajo izjemen javni primestni in mestni potniški promet. Ni treba odkrivati tople vode – greš pogledat v nekaj najboljših mest in vidiš, kako se to uredi. Pri nas pa Janković na tem področju v 20 letih ni naredil ničesar. Pred kratkim je Jankovićeva večina v mestnem svetu sprejela dolgoročno prometno strategijo, ki mestni promet še vedno gradi na avtobusih! Noro. Ljubljana nujno potrebuje hitro mestno železnico. Obstoječi železniški tiri že potekajo skozi središče mesta v več smereh. Urediti jih moramo za pogost, hiter in točen mestni potniški promet. Hkrati moramo tranzitni tovorni promet preusmeriti na železniško obvoznico mimo mesta. Danes ljudje zjutraj stojijo v kolonah, popoldne pa znova. Izgubljajo čas, denar in živce. To je čas, ki bi ga lahko preživeli z otroki in družino. Promet zato ni samo vprašanje asfalta in avtomobilov, ampak je vprašanje zdravja, družinskega življenja in človekovega časa.
Imam občutek, da je v Ljubljani urejeno predvsem mestno središče, mestne četrti pa so v drugorazrednem položaju. Ali to drži?
Stanovanjske soseske pa so bile v zadnjih 20 letih pod Jankovićem zapostavljene. Marsikje so ceste, pločniki, parkirišča, ploščadi pred stolpnicami in bloki, odtoki ter razsvetljava praktično enaki kot pred 30 ali 40 leti, ker pa se niso vzdrževali, so danes v veliko slabšem stanju kot takrat. Pločniki so uničeni, robniki previsoki in brez klančin za invalide, odtoki zamašeni, parkirišč ni dovolj. Ob večjem dežju voda zalije podvoze in mesto obstane. Poudarjam, denarja je dovolj, vendar Jankovića ne zanimajo tovrstna vzdrževalna dela – njega zanimajo megalomanski projekti, kjer deset odstotkov pomeni milijonske zneske. Moja razvojna pozornost bo pomenila obrat od središča in megalomanskih projektov tja, kjer ljudje dejansko živijo. Prenovili bomo stanovanjske soseske in njihova skupnostna območja, redno bomo kosili travo, čistili odtoke, odpravljali arhitektonske ovire, urejali pločnike, parkirišča, otroška igrišča in vse drugo, kar občina mora delati. Še nekaj: ko bomo popravljali cesto, bomo takrat naredili vse, kar je potrebno za naslednjih deset let, ne pa tako, kot je zdaj, da se ceste razkopavajo vsakih nekaj let za vsako stvar posebej – enkrat za optiko, enkrat za kanalizacijo itn. Občina bo tudi vzpostavila stalen dialog s prebivalci, ti pa bodo s participativnim proračunom sami odločali o delu denarja. Enak razvojni obrat potrebujemo za primestje in podeželje. Naredil bom vse, da bodo imeli ljudje na podeželju odlično osnovno infrastrukturo: urejene ceste, varne poti, kanalizacijo, razsvetljavo, vodovod in druge komunalne storitve. Prebivalci primestja in podeželja bodo imeli pri meni vedno odprta vrata in stalen neposreden dialog z občino.
Konkurenca med županskimi kandidati je velika. Kako jo ocenjujete?
Občanke in občani Ljubljane me poznajo. Vedo, da neutrudno delam zanje že leta. V zadnjih štirih letih sem kot mestni svetnik pokazal, da se da ustaviti celo Zorana Jankovića pri delanju škode za občanke in občane. Malokdo je verjel, da je to mogoče. Ljudje so v prejšnjih mandatih izgubili upanje, da se da kaj spremeniti, tudi zato, ker opozicijski svetniki niso opravljali svoje pomembne vloge. V štirih letih sem dokazal, da tudi en opozicijski svetnik, če je delaven in neutruden, lahko veliko doseže. Kaj bi šele bilo, če bi naša lista na volitvah 2022 dobila večjo moč. Računam, da bo na volitvah 15. novembra veliko močnejša tudi naša lista Aleš Primc – Glas za otroke in družine in da bomo lahko še več naredili za ljudi. Ves čas sem bil med ljudmi, na ulicah, v stanovanjskih soseskah, na trasi kanala C0 in v mestnem svetu. Volivce zato prosim, da volijo dvakrat za Aleša Primca: enkrat zame za župana in drugič za listo Aleš Primc – Glas za otroke in družine za mestni svet. Pomembna sta oba glasova. Za župana imam številko dve, lista pa ima številko ena. Torej dvakrat za Primca: za župana št. 2, za mestni svet št. 1. Prosim, povejte to naprej. S tem bomo premagali medijski molk.
Mnogi so bili presenečeni, da vas SDS ni podprla kot svojega kandidata.
Vsaka stranka se sama odloča. Z Janezom Janšo in SDS že več kot 20 let odlično sodelujem in prepričan sem, da bo tako tudi naprej. Zdaj je najpomembneje, da izpeljemo odlično volilno kampanjo, da bodo volivke in volivci, ki podpirajo sedanjo vlado, res množično odšli na volitve. In rezultat bo odličen. To je skupna naloga mene, SDS in NSi.
Med kandidati so tudi znana imena tranzicijske levice: Luka Mesec, Anton Rop, Klemen Boštjančič in Marko Koprivc. Gre samo za navidezno opozicijo Zoranu Jankoviću?
Luka Mesec, Anton Rop, Klemen Boštjančič, Urška Klakočar Zupančič itn. so samo druga imena iste politike, kot jo predstavlja Zoran Janković. V resnici gre za ista omrežja in način dela. Zdaj hočejo z množico kandidatov in list zavesti ljudi, kot da oni predstavljajo konkurenco med seboj. To je laž. Edino pravo spremembo in razvojni preboj predstavljam jaz z listo Aleš Primc – Glas za otroke in družine. To so ljudje lahko videli v zadnjih štirih letih. Ljudje naj bolj kot njihove besede pogledajo njihova dejanja in bo vse jasno. Prava opozicija se pokaže z delom v času mandata. In vse leve stranke so dokazale, da so pokorne Jankoviću.
Zoran Janković ima za seboj 20 let županovanja. Je Ljubljana pripravljena na obdobje po njem?
Ljubljana potrebuje odstavitev Jankovića bolj kot Sahara vodo. In tudi čedalje več ljudi to čuti iz dneva v dan. Ljudje hočejo župana, ki jih bo poslušal, povezoval in delal zanje. Na teh volitvah pa ni pomembna samo tekma za župana. Enako pomembne so volitve za mestni svet. Mestni svet je mestni parlament in tam je še vse odprto. Janković je lahko vsa ta leta delal, kar se mu je zljubilo, tudi zato, ker je imel v mestnem svetu večino. To večino mu moramo vzeti. Ljubljana potrebuje protijankovićevo večino v mestnem svetu, ki bo preprečila njegove škodljive interese in omogočila drugačno mestno politiko. Zato je strateško pomembno, da me ljudje ne volijo samo za župana, ampak da volijo tudi listo Aleš Primc – Glas za otroke in družine za mestni svet. Vsak glas za mestni svet šteje.
Ste zadovoljni, ker smo dobili razvojno usmerjeno vlado, ki je ne vodi več Robert Golob?
Seveda! Sami veste, kako zelo sem si prizadeval in delal za to vlado več let. Shodi pred Magistratom so bili začetek upora ne samo proti Jankoviću, ampak tudi proti Janković-Golobovi vladi. Za Ljubljano je ključno, da država sodeluje pri velikih prometnih in infrastrukturnih projektih, npr. pri železniški obvoznici in hitri mestni železnici. Od vlade pričakujem tudi odločno zaščito ljubljanske pitne vode. Vlada je zdaj prava. Potrebujemo samo še pravega župana in pravo večino v mestnem svetu.
V Ljubljani ste prepoznavni predvsem po vztrajnem boju proti kanalu C0. Kako zdaj zadeve stojijo?
Srečen sem, da smo v tem mandatu z ogromnimi napori zaščitili čisto pitno vodo. Ne vem, ali se ljudje zavedajo, kako velika grožnja je bila in kaj bi bilo, če bi Jankoviću dovolili, da zastrupi vodo v naših pipah v kuhinjah in kopalnicah. Ponosen sem, da sem lahko bil del tako plemenitega boja. Pitna voda je vir življenja in zdravja. Z našim delom smo zaščitili življenja in zdravje 400.000 ljudi, ki vsak dan uporabljajo pitno vodo v Ljubljani. Jankoviću smo onemogočili zagon kanala C0. Hvala vsem, ki ste pomagali. Hvala lastnikom zemljišč, strokovnjakom, odvetniku Klemnu Golobu, Anji Bah Žibert, predvsem pa tisočem ljudi, ki so v vsakem vremenu prihajali na shode pred Magistrat, pred Upravno enoto Ljubljana, pred ministrstvo za okolje in na traso kanala C0. Toda nevarnost še ni odpravljena. Dokler cevi ležijo na vodovarstvenem območju, obstaja nevarnost, da jih bo nekdo nekoč poskusil uporabiti. Zato je moja rešitev jasna: kanal C0 je treba dokončno ustaviti, cevi pa fizično odstraniti iz zemlje. Ljubljančani morajo imeti zagotovilo, da bodo lahko tudi njihovi otroci in vnuki odprli pipo v kuhinji, natočili kozarec vode in ga brez strahu popili. Pri čisti pitni vodi ni kompromisa.
Se vam zdi, da se Ljubljančani dovolj zavedajo ogrožanja pitne vode?
Vedno bolj. Zastrupitev ljudi v Maximarketu je bila veliko opozorilo. Marsikdo je mislil, da bo iz pipe vedno pritekla čista voda. Toda pitna voda ni samoumevna. V Ljubljani imamo izjemen privilegij, da lahko pijemo kakovostno vodo neposredno iz pipe. Tega ne smemo ogroziti zaradi politične trme ali napačnega projekta. Naša naloga je ljudem povedati zelo preprosto: ne gre za abstrakten vodonosnik nekje pod zemljo. Gre za vodo, s katero zjutraj skuhate kavo, umijete otroka in natočite kozarec bolnemu očetu ali materi.
Kaj pa parkirni režim? Štepanjsko naselje vam je domače, referendum je bil velik uspeh.
Referendum je bil velikanski uspeh! Na njem je 94 odstotkov ljudi glasovalo proti Jankovićevemu parkirnemu terorju. 94 odstotkov! Za Jankovića je na referendumu glasovalo vsega 2.600 ljudi oz. šest odstotkov. Ob tako slabem javnem potniškem prometu v Ljubljani je parkirni prostor pred domom človekova pravica, ki jo občina mora zagotoviti brezplačno. Za družino z otroki, starejšega človeka, invalida ali nekoga, ki dela v izmenah, je pogosto osnovna življenjska potreba. Janković pa se je izživljal nad ljudmi v njihovih stanovanjskih soseskah. Kaznoval je ljudi, ker so tako kot desetletja prej parkirali pred svojim domom, in odvažal avtomobile s pajki od pete ure zjutraj naprej. Janković v 20 letih ni nič vlagal v stanovanjske soseske in parkirišča. Celo več, jemal je površine, kjer bi morala biti parkirišča, in jih prodajal. Število avtomobilov se je z leti povečevalo, ob stanovanjskih soseskah je Janković gradil dejavnosti s premalo parkirišči ali celo brez njih in stanje postaja čedalje bolj neznosno. In potem se je odločil, da bo ljudi kaznoval zaradi problema, ki ga je sam ustvaril. To je Jankovićev parkirni teror. Moja rešitev so nova parkirišča v stanovanjskih soseskah. V stanovanjske soseske bomo vložili 60 milijonov evrov za čudovita nova parkirišča, urejanje cest, pločnikov in druge komunalne infrastrukture, ki spada zraven.
Veliko se pojavljate med ljudmi tudi pri vsakdanjih opravilih, na primer pri košnji trave in čiščenju odtokov. Ste si za zgled vzeli Boruta Pahorja?
Borut Pahor je to res prvi delal in bil pri tem zelo simpatičen. A je vseeno drugače. Pahor s svojim delom ni kazal na težave, ampak je želel pokazati, kako dela skupaj z navadnimi ljudmi. Medtem ko košnja trave ali čiščenje odtokov (in akcije, ki bodo še sledile) zame ni predstava za kamere in fotografe. To delam, ker želim pokazati konkretno težavo in tudi to, kako jo rešiti. Če bi dal izjavo za javnost, da so v Ljubljani velika težava nepokošena trava in zamašeni odtoki, tega nihče ne bi slišal. Če pa se sam lotim dela, to bistveno poveča zavedanje o teh težavah. In ljudje tudi vidijo, da znam delati. To je seveda tudi moja velika zaveza, da bodo te stvari v novem mandatu urejene. Če je trava vse leto nepokošena, ne potrebujemo še ene novinarske konference. Potrebujemo kosilnico. Če so obcestni odtoki polni zemlje, peska in korenin, voda pa ob vsakem dežju škropi pešce in zaliva podvoze, potrebujemo motiko, lopato in čiščenje. Politika se je preveč oddaljila od vsakdanjega življenja. Mene zanimajo stvari, ki jih človek vidi, ko stopi iz svojega bloka: ali je pločnik varen, ali lahko invalid z vozičkom prečka cesto, ali je trava pokošena, ali odtok požira vodo in ali ima stanovalec zvečer kje parkirati. Župan mora biti med ljudmi. Ne samo ob odprtju dragih objektov s škarjami v rokah, ampak tudi takrat, ko je treba prijeti za lopato.
Ste eden od kandidatov, ki so najbolj aktivni na družbenih omrežjih, in to kar na vseh: Facebooku, TikToku, X-u, Instagramu in YouTubu. Se vam zdi, da so družbena omrežja zelo pomembna?
Družbena omrežja so zelo pomembna, ker omogočajo, da z ljudmi vzpostaviš takojšen neposreden odnos, brez posrednikov in medijev. Tako te ljudje lahko bolje spoznajo in začutijo. Ko se nekaj zgodi ali nekaj narediš, daš zadevo na družbena omrežja in ljudje jo lahko takoj vidijo. So pa družbena omrežja dolgoročno delo, zato sem vesel, da sem se z njimi začel načrtno ukvarjati že pred leti, saj zdaj moje delo lahko vidi res veliko ljudi. Se priporočam, da moje objave na družbenih omrežjih všečkate, komentirate in delite naprej. S tem omogočite, da jih bo videlo še več ljudi.
Kaj bi sporočili Ljubljančankam in Ljubljančanom?
Ljubljana ima dovolj ljudi za spremembo. Zato prosim vse Ljubljančanke in Ljubljančane, ki si želite spremembe: pridite 15. novembra na volitve in volite dvakrat Primca. Za župana obkrožite številko 2, za listo Aleš Primc – Glas za otroke in družine pa številko 1. In prosim tudi vse, ki niste iz Ljubljane – skoraj vsak pozna koga v prestolnici. Pokličite svoje sorodnike in prijatelje ter jih spodbudite, naj gredo na volitve in volijo dvakrat Primca. To je ključno za uspeh. Ne napovedujte rezultata. Naredite ga. Ljubljana je mesto in je podeželje. Želim biti župan sosesk, pa tudi primestja, podeželja in kmetijstva.
Biografija
Aleš Primc (1973), sicer diplomirani filozof, je že od mladosti vpet v politiko, saj je bil med drugim predsednik Mladih krščanskih demokratov (1997–1999) in nato predsednik glavnega odbora SLS (2007–2008). Najbolj znan je kot organizator treh zmagovitih družinskih referendumov v letih 2001, 2012 in 2015. Bil je eden od soustanoviteljev stranke Glas za otroke in družine, od začetka je njen predsednik, v zadnjem mandatu pa tudi ljubljanski mestni svetnik. Vodil je več civilnih iniciativ, povezanih z zaščito družine, pa tudi Odbor 2014, ki se je angažiral proti krivičnim sodbam v slovenskem sodstvu. Nazadnje pa je z iniciativo »Proti zastrupitvi bolnikov« ozaveščal javnost, ki je nato na referendumu večinsko glasovala proti evtanaziji. Kot ljubljanski mestni svetnik je svoje napore vlagal predvsem v preprečitev nekaterih najbolj škodljivih projektov, kot je denimo kanal C0. Je tudi avtor več knjig, in sicer o dr. Janezu Evangelistu Kreku (2007), o Slovenski kmečki zvezi (2008), o Ivanu Omanu (2009) in o Jakobu Prašnikarju, učitelju in prijatelju bl. Antona Martina Slomška (2011). Je poročen in oče treh otrok.
Poudarki pogovora:
Pojdite na volitve! Če boste šli ljudje množično na volitve in povabili vse okoli vas, bomo zmagali.
Ni zadosti, če smo nezadovoljni z oblastjo. Iti moramo na volitve in to tam pokazati. To edino šteje.
Zame je pomemben navaden človek s svojimi težavami: da vsak dan izgublja ure v prometu, da ne more do zdravnika, da nima dvigala, ali pa mlad par, ki ne more do stanovanja ipd.
Parkirni referendum je bil velikanski uspeh! Na njem je 94 odstotkov ljudi glasovalo proti Jankovićevemu parkirnemu terorju. 94 odstotkov!
Zaščitili smo pitno vodo! Jankoviću nismo dovolili, da zastrupi vodo v naših pipah v kuhinjah in kopalnicah. Ta boj še ni končan. Za rešitev vode moramo Jankovića odstaviti na volitva
